Okrasimo balkone in terase

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | mar. '10

Čas je, da se odločimo, katere rastline bodo letos krasile naša okna in balkone. Skoraj ni hiše ali stanovanja, na katerem ne bi bilo korita ali posode s cvetlicami vsaj poleti, čeprav zadnje čase posegamo tudi po spomladanskih in jesenskih zasaditvah.

Včasih smo poznali le pokončne in viseče pelargonije, begonije, fuksije, vodenke, gorenjski nagelj in asparagus. Dandanašnji pa je ponudba balkonskega cvetja tako pestra, da se že težko odločimo, kaj saditi.

Za zasaditev okenskih in balkonskih korit je pomembno, kakšno prst bomo uporabili in katero gnojilo bomo dodali, da bo rastlina prek rastne dobe optimalno oskrbljena s hranili. Zelo pomembna je kakovostna zemlja. Doma pripravljeno zemljo odsvetujemo, saj lahko vsebuje številne škodljive organizme, ki lahko nežne sadike poškodujejo že kmalu po sajenju. Dobra zemlja za balkonske rastline naj bo strukturno stabilna, sposobna zadrževati vodo, vsebovana in dodana hranila, biti mora bogata z organskimi in mineralnimi snovmi.

Balkonskim rastlinam omogočimo uspešno rast in cvetenje, če jih posadimo v kakovostno petkomponentno zemljo plantella balkonia in jih dognojujemo s kakovostnim tekočim gnojilom plantella cvet. To izjemno tekoče gnojilo je obogateno z 11 vitamini in izvlečki morskih alg, pospeši pa cvetenje in poskrbi, da naše okrasne lepotice ostanejo zdrave in odporne. Novo posajenih rastlin prvi mesec po presajanju ne dognojujemo, saj je v svežem substratu plantella balkonia dovolj hranil za začetno rast.

 

Izbiramo lahko med različnimi koriti in lonci

Rastline ne sadimo pregosto, da se med seboj ne senčijo in tako slabše rastejo. Sadike v koritu naj bodo ob sajenju vsaj za dlan oddaljene druga od druge. V ožja korita rastline sadimo v eno vrsto, v širša praviloma v dve. Zalivanje med letom si bomo olajšali, če bomo izbrali korita z vodno rezervo. Včasih smo uporabljali le lesena in glinasta korita in posode, zdaj pa so v ospredju plastične posode različnih barv in velikosti, pa tudi viseče košare. V zadnjem času je čedalje bolj priljubljeno gojenje rastlin v loncih, kar je tudi posledica drugačnih oblik ograj – lesene se umikajo plastičnim in zidanim, na katere pa ponavadi ne obešamo cvetličnih korit. Odločitev, kakšen lonec ali posodo bomo izbrali, naj bo premišljena, saj nas bo spremljala še vrsto let. Izbiramo lahko med različnimi materiali, tudi med lonci iz kovine, betona in kamna. Izbiro prilagodimo materialu in barvi okolja, v katerem bodo stale posode, pri barvi pa pazimo, da je čim bolj umirjena. Da bodo rastline lepo rasle, je pomembno, da imajo ustrezno zemljo in dobro drenažo.

 

Izbira rastlin

Izbor rastlin prilagodimo legi, na kateri bodo stala korita in lonci. Za sončno lego bomo izbrali popolnoma drugačne lepotice kot za senčno, napačen izbor in neprevidnost se nam namreč lahko kaj kmalu maščujeta. Rastline za sončno lego bodo v senci manj cvetele in bolj divjale v rasti, nasprotno pa bo lahko sonce zavrlo rast rastlin za senčno lego. Na sončno lego sadimo pelargonije, surfinije, milijon zvončkov, verbene, torenijo, vanilijevko, margerite, diascijo, modri čudež, na delno sončne lege pa bakopo, lobelijo, mimulus, brahikomo … Na senčne lege sadimo fuksije, begonije, koprive, vodenke itd. V korito lahko zasadimo le eno vrsto cvetlic ali pa se odločimo za mešano zasaditev. Za mešane zasaditve uporabljamo tako cvetoče balkonske rastline, kot tudi strukturne rastline, kot so bršljan, grenkuljica, lotos, moljevka, koprive, pijavčnica ter afriški smilj.

S presajanjem balkonskih rastlin začnemo v toplejših dnevih, ko ni več nevarnosti za slano. S prenašanjem rastlin na prosto ne hitimo. Posajene rastline postopoma navajamo na novo okolje v zavarovani polsenci, na stalna mesta pa jih postavimo, ko mine nevarnost pozebe, ponavadi je to sredi maja. Da se mlade rastlinice hitro ukoreninijo in začnejo rasti, jih poškropimo z vitaminskim kompleksom bio plantella vita. Tako bomo vzgojili močne rastline, ki bodo tudi hitro zacvetele.



Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media