Mali traven prinaša veliko dela

Mali traven prinaša veliko dela

Prosti čas | mar. '10

Tu, na zelenih straneh, je le opozorilo, da mali traven za vrtnarjeve pridne roke ponuja obilo delovnih spodbud, pač po načelu: kakor seješ, boš tudi žel. Setve, saditve, obrezovanja in podobna dela naj nam vsem popestrita

dobra volja in pomladno cvetje.

 

Ob začetkih cvetoče pomladi smo se raznežili že v začetku marca, potem pa kot čisto nasprotje suščevi imenski opredelitvi po deželi nasuje obilo snega, pa še vetra je bilo več kot druga leta. Vremenske nevšečnosti je bilo dovolj in - preživeli smo jo! Podobno bodimo vrtnarsko prilagodljivi tudi v spremenljivosti skoraj vedno mokrega in muhastega aprila. Vrtnarji smo ljubiteljsko in poklicno bolj kot drugi odvisni od vremena, najzanesljiveje pa se godi najbolje tistim najbolj prilagodljivim. To velja tudi za rastlinski svet, a nekatere primerke imamo tako zelo radi, da jim skušamo doma ali v vrtu pripraviti varovano območje, njim ustrezno mikroklimo.

Semena in vršički

Pomladni začetki vrtne rasti imajo svoj izvor predvsem v semenu ali novih sadikah iz potaknjencev, včasih pa tudi v čebulicah in gomoljih. Predvsem pri setvi in zakoreninjanju potaknjencev je ponavadi treba zagotoviti posebne razmere, saj je naravno okolje zdaj še vedno dokaj neprijazno. Vsa semena potrebujejo za vznik primerno toploto, vlago in zrak, nekatera tudi svetlobo. Mladi setvi pripomoremo z dodatno toploto in povečano vlažnostjo. Oboje v dobro rastlinicam preprosto izboljšamo že s tem, da lončke ali zabojčke prekrijemo s prozorno plastično folijo. To pa še ne pomeni, da smo potem brez skrbi, saj je nujna redna kontrola, da se substrat ne bi presušil ali zamočviril. Tudi tu velja staro vrtnarsko pravilo: dobro opazuj in ustrezno ukrepaj.

Še vedno si lahko iz vršičkov skrajšanih poganjkov pelargonij in fuksij pripravimo potaknjence. Tudi podobne zelnate rastline (moljevec, okrasne listnate koprive, tudi nekatere begonije) razmnožujemo enako. Vedno naj bi se spodnji konec končal s členkom, spodnje liste pa vedno odstranimo, da ne bi gnili. Priljubljeno je postavljanje vršičkov v vodo, kjer kmalu odženejo korenine. Edina pomanjkljivost pri tem je krhka občutljivost novih koreninic, zato je vendarle bolje potikati rastline v mešanico šotne prsti in kremenčevega peska. Za substrat lahko uporabimo celo čist pesek ali mivko. Presajanje potaknjencev iz trdnih substratov je manj stresno kot tistih iz vodnega okolja. Pri bolj ali manj olesenelih sobnicah je zdaj pravi čas za pripravo zračnih grebenic. Tako si lahko brez cepljenja vzgojimo celo žlahtno sadiko katerega od priljubljenih agrumov. Pri gumovcih, drevoljubih, singoniju in podobnih (Ficus, Monstera, Syngonium) rastlinah s pridom izkoristimo nastavke zračnih korenin, ki bodo postale prave korenine.

Najbolj zgodnje trajnice so s svojo najpomembnejšo lepoto že mimo, denimo ozimike (Eranthis hyemalis) z velikimi in malimi zvončki in z vso spremljevalno druščino. Za njimi prihajajo novi znanilci toplih dni. Vse več je narcis in podobnih čebulnih trajnic, trobentic in telohov. To so izredno trpežne rastline, enkrat posajene se obdržijo več let. Nekatere med njimi tudi bogato semenijo in skoraj same od sebe v okolico širijo svoje potomstvo. Pri zvončkih, modri čebulici in še nekaterih drugih tudi mravlje pomagajo raznašati semena. Včasih je to prav, drugič spet nadležno. Ko se na vrtu pojavlja vedno več zvončkov, žafranov in ozimik, smo tega lahko le veseli. Če pa se v razraščeni skupini izstopajoče obarvanega primerka vzhodnega teloha (Helleborus orientalis) po nekaj letih znajde nekaj manjvrednih cvetočih potomcev, jih stežka ločimo in neželene izkoreninimo. Zato vsa cvetna stebla telohov takoj po cvetenju odstranimo, če jih nalašč ne ohranjamo prav zaradi bodoče nameravane setve.

Bradatec močno pomladimo

Pri pomladnem obrezovanju okrasnih grmovnic v vrtu moramo biti posebno pazljivi, da si s tem ne naredimo več škode kot koristi. Delo s trsnimi škarjami ni brezglavo opravilo, pa naj bo to pri brajdi, jablani, brogoviti ali medvejki (Spirea). Osnovno pravilo, ki si ga ni težko zapomniti, pa je, da lepotično drevnino obrezujemo po cvetenju. Ker je izbor rastlinja v pomladnem cvetju kar obsežen, povejmo, da zdaj obrezujemo le tiste redke grmovnice, ki cvetijo proti koncu poletja ali jeseni. Lep primer za to so sirski oslez (Hibiscus syriacus), bradatec (Caryopteris incana) in metuljniki (Buddleja). Sirski oslez ni težko razmnožiti s semenom, saj najpogosteje prvič zacvetijo komaj dve leti stari sejančki. Cvetne barve in vzorci potomcev se ponavadi nekoliko razlikujejo od lastnosti staršev. Odbranih je nekaj prav lepih sort z enojnim ali polnjenim cvetjem, ki pa jih moramo razmnoževati s cepljenjem. Dobro je pomladno cepljenje, ko se je najbolje odločiti za angleško kopulacijo, spajanje z jezičkom. Polnjeno cvetne sorte ne nastavijo semena, zato pa je pri vseh drugih pridelek prav obilen. Tudi grme petoprstnikov (Potentilla) lahko zdaj redčimo in krajšamo. Enako počnemo z odcvetelimi poganjki spomladanske rese, da bodo lahko rastline prek poletja razvile poganjke za cvetenje v naslednjem letu.

 

Zakaj in kdaj gnojimo

Gnojila so rastlinska prehrana, pa naj bodo organskega porekla ali »umetna«, v resnici rudninska ali celo kot dušik zajeta iz Zemljinega ozračja. Gnojenje je zato nujno ali vsaj koristno za rast in cvetenje, saj se hranila v vrtni prsti ali v substratu med rastjo postopoma izčrpavajo. Kar zadeva čas za gnojenje, pa bi lahko pri rastlinah potegnili sporednico z vrtnarjem. Kdaj jemo? Takrat, ko smo lačni, ko organizem čuti potrebo po hrani. Podobno upoštevamo tudi pri rastlinah in gnojimo v času rasti, tudi med cvetenjem. Pri tem je dobro vedeti, da so nekatera gnojila učinkovita že takoj po uporabi, druga pa se razgrajujejo počasi in jih zato imenujemo založna gnojila. Ko rastline počivajo, jih ne gnojimo. Tudi pri sveže posajenih in še majhnih rastlinicah moramo biti previdni. Vedno je bolje gnojiti v več obrokih in v manjših koncentracijah kot z večjimi odmerki. Posebno za trajnice in lesnate rastline velja, da od julija naprej ne gnojimo več s hitro delujočimi gnojili. Tudi sicer moramo biti posebno previdni pri gnojenju z izrazito dušičnimi rudninskimi gnojili, ki pospešujejo predvsem vegetativno rast (poganjki in listi), ob prepozni uporabi pa pogosto onemogočajo normalno jesensko dozorevanja rastlin. Tekoča gnojila za lončnice in balkonsko rastlinje, ki jih proizvajalci ponavadi delijo v skupino za pospeševanje cvetenja in v drugo, namenjeno predvsem listnatim okrasnim rastlinam, so vsekakor praktična, saj ni treba z mešanjem raztapljati praškastih snovi. Res pa je tudi to, da je merska enota čistega hranila (makroelementa) v trdnem gnojilu znatno cenejša kot z dodatkom topila v tekoči obliki.


Komentarji k ilustracijam:

Iz stisnjenih šotnih tabletk so po namakanju v vodi nastali nekakšni valjasti lončki, v šotnem substratu pa so v tem primeru pognali prve koreninice potaknjenci pelargonij. Prednost take vzgoje je, da prenos na stalno rastišče ne spremlja presaditveni šok. Tako si lahko vzgojimo tudi sadike predvsem iz večjih semen.

  • Ob pomladnem presajanju je treba tu in tam dokupiti kak lonec ali skodelo. Prav praktične, lahke in mehansko odpornejše so plastične. Pri nakupu pa naj bi se izogibali posod z navznoter zapognjenim robom, saj prav to močno otežuje poznejše izlončevanje.
  • Pestrost aprilskega vrta: telohi iz palete vzhodnih križancev (Helleborus orientalis) so v polnem razcvetu, ozimike po cvetenju na vso moč hitijo ustvarjati zaloge v svojih gomoljčkih, malo poznejša sorta narcis v ospredju pa se na cvetenje šele pripravlja.
  • To je bradatec (Caryopteris incana), ki je dobil slovensko ime zaradi precej dolgih nitastih prašnikov. Cveti šele v poznem poletju in jeseni. Vrtnarjem je všeč zaradi bogatega modrega cvetja, čebelam pa zaradi medičine. Grmičke lahko vsako pomlad na kratko prirežemo ali vsaj odstranimo del starih vej.

 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media