Ko peče zgaga in boli želodec

Dobro počutje | mar. '10

Pred nami so prazniki, ki jih neizogibno spremljajo šunka, pirhi in orehova potica. A preveč dobrega lahko škoduje in zaključek praznovanja pogosto spremljajo bolečine v trebuhu. S samodisciplino pri prehranjevanju pa lahko zmanjšamo možnost za slabo počutje in bolečine.

Večino bolečin v zgornjem delu trebuha povzroča želodčna kislina, ki je sicer normalno prisotna v želodcu, včasih pa nam lahko zelo zagreni življenje. Skupen izraz za skupino tovrstnih simptomov je dispepsija. Je zelo pogosta in pesti skoraj polovico ljudi. Težave občutimo kot bolečino ali nelagodje v zgornjem delu trebuha, kot zgago, slabost, spahovanje, občutek hitre sitosti, napenjanje ali celo bruhanje. Dispepsija sama po sebi ni bolezen, vzroki zanjo pa so številni. Tičijo lahko v boleznih prebavne cevi, v nekaterih sistemskih boleznih in tudi v jemanju nekaterih zdravil. V naboru bolezni s podobnimi simptomi so tudi žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke in maligne bolezni. Če ne gre za posledico drugih bolezni, so težave lahko funkcionalne in gre »le« za motnje pri krčenju želodca ali za preobčutljivosti njegovega živčevja.

Pri obravnavi bolezni prebavil so nesteroidni antirevmatiki neizbežna tema. Gre za skupino razširjenih zdravil s protivnetnim in protibolečinskim delovanjem. Nekatera so na voljo tudi brez recepta, pa tudi tista na recept so pogosto predpisovana, saj so nedvomno učinkovita. Žal pa je njihov najpogostejši stranski učinek prav dispepsija in z njo povezane bolezni. Zaradi načina delovanja zdravila povzročajo neželene učinke na prebavila, pa naj jih jemljemo v obliki tablet, svečk ali injekcij.

Helicobacter pylori je tudi pogosto ime v izvidih preiskav zgornjih prebavil. Gre za bakterijo, ki lahko preživi v kislem okolju želodca. Najpogostejše posledice okužbe so gastritisi ter razjede želodca in dvanajstnika. Omeniti pa je treba, da okužba še ni nujno tudi bolezni. Z bakterijo je okužena več kot polovica človeštva, a le del ljudi občuti težave.

 

Pogostejši povzročitelji

Gastritis (vnetje sluznice želodca), razjeda želodca ali dvanajstnika lahko nastopajo s simptomi, opisanimi pod imenom dispepsija, pogosto pa bolniki nimajo nobenih težav, dokler se ne pojavijo zapleti. Najpogostejša vzroka za težave sta jemanje nesteroidnih antirevmatikov in okužba z želodčno bakterijo (Helicobacter pylori). Za katero bolezen gre, najhitreje ugotovimo z endoskopsko preiskavo, to je s pregledom z optičnim instrumentom skozi usta. Za zdravljenje uporabimo zdravila, ki zavirajo izločanje želodčne kisline (»inhibitorji protonske črpalke«), pri okužbi s Helicobacter pylori pa še s kombinacijo dveh antibiotikov.

GERB je kratica za gastroezofagealno refluksno bolezen, kar pa pomeni zatekanje kisle želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Najbolj značilna težava je zgaga. Bolezenske težave poslabša sklanjanje ali dvigovanje bremen, hujše so težave nekaj ur po jedi in ponoči, saj motijo spanje. Ker se težave lahko kažejo tudi kot kašelj, hripavost ali celo s podobnimi bolečinami za prsnico kot pri srčnem infarktu, prepoznavanje včasih zahteva več pozornosti. Tudi v tem primeru je pregled z optičnim instrumentom najpogostejša (a ne vedno nujna) preiskava, zdravljenje pa dolgotrajno z zdravili - inhibitorji protonske črpalke.

Žolčni kamni niso povezani z želodčno kislino, so pa pogost pojav in včasih povzročajo podobne težave. Ima jih blizu petina prebivalstva in velika večina z njimi nima nobenih težav. Pogosto jih odkrijemo po naključju, ko z ultrazvokom preiskujemo druge bolezni. Največkrat težave nastanejo, če kamen iz žolčnika zaide v žolčevod, kar povzroča nenadne bolečine v žlički ali pod desnim rebrnim lokom ter bruhanje. Te težave se pogosto ponavljajo. Kamni v žolčniku brez simptomov niso nevarni in jih ni treba zdraviti, sicer pa je zdravljenje kirurško.

Kako si lahko pomagamo sami?

Ne le ob praznikih, tudi sicer se je dobro izogibati velikim obrokom in jih nadomestiti z več manjšimi. Hrane ne uživajmo 2 do 3 ure pred spanjem, ne počivajmo leže po obroku in se po izogibajmo večjim naporom. Med spanjem imejmo višje vzglavje. Izogibajmo se hrani, ki spodbuja izločanje želodčne kisline, pa kavi, pravemu čaju, gaziranim pijačam, alkoholu in tipičnim prazničnim jedem. To je dober razlog tudi za opustitev kajenja. Laže se bo odpovedati tesnim oblačilom, teže pa ohranjati primerno telesno težo. Najbolj splošno priporočilo pa je, ogibajmo se vsemu, kar nam povzroča težave.

Ob blažjih, občasnih težavah in do obiska zdravnika si lahko sami lajšamo težave. Antacidi, ki nevtralizirajo želodčno kislino, in še bolj učinkovita zdravila, ki zavirajo njeno izločanje (imenovani zaviralci H2 receptorjev), so na voljo tudi brez recepta. Ni pa primerno dolgotrajno samozdravljenje. Če težave ne minejo v dveh tednih, je potreben pregled pri zdravniku, saj lahko tovrstna terapija prikrije simptome resnejših bolezni.

 

Kdaj ne smemo odlašati z obiskom pri zdravniku?

Največji znak za alarm so krvavitve iz prebavil. Opazimo jih na blatu ali v izbruhani vsebini. Ker se kri pod vplivom želodčne kisline spremeni, je pri krvavitvi iz zgornjega dela prebavil blato črno, smolasto, izbruhana vsebina pa izgleda kot kavna usedlina. Drugi alarmantni znaki so še nenamerno hujšanje, splošna oslabelost, vztrajno bruhanje ter težko požiranje ali zatikanje hrane.



Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media