Bolečine v sklepih

Dobro počutje | jun. '10

Za kakovostno življenje in dobro počutje potrebujemo dobro sodelovanje vseh sistemov v telesu. Skrb za sklepe mora biti le del skrbi za celotno telo. V našem telesu je več kot dvesto sklepov in s tem obilo možnosti, da se pojavijo bolečine.

Sklepi so stiki med kostmi, ki omogočajo gibljivost telesa, sestavljajo pa jih deli kosti, prekriti s sklepnim hrustancem za gladko drsenje, vmesni prostor pa je zapolnjen s sklepno (sinovijsko) tekočino, ki maže sklep in prehranjuje sklepni hrustanec. Vse skupaj obdaja ovojnica, za čvrstost pa skrbijo sklepne vezi.

Z bolečinami v sklepih se občasno sreča vsak izmed nas.  Bolečine se lahko pojavljajo izolirano ali ob pojavu drugih bolezni. Zelo pogosto so bolečine prehodne spremljevalke virusnih okužb, povzročajo jih poškodbe, preobremenitve, bakterijska in nebakterijska vnetja ter degenerativne bolezni (osteoartroza). Najpogosteje tožimo za bolečinami v križu, vratu, kolkih, kolenih, pravzaprav pa lahko boli vsak sklep.

Nekaj najpogostejših bolezni sklepov

Osteoartroza
Tej najpogostejši bolezni sklepov pravimo tudi artroza, sicer pa priljubljen domač izraz kar »obraba«. Bolezni sicer ne povzroča starost, je pa v starosti pogostejša, saj je obolelih več kot 80 odstotkov osemdesetletnikov. Bolezen okvarja sklepni hrustanec, najpogosteje so prizadeti prsti rok, kolena, kolki in hrbtenica. Napreduje zelo počasi, kaže pa se z bolečino pri gibanju, z vedno slabšo gibljivostjo, sklepi postanejo zadebeljeni ali deformirani. Bolečine pa ne pojavljajo vedno in tudi niso vedno sorazmerne z okvaro sklepa. Osteoartrozo ugotovimo na podlagi značilnih bolnikovih težav, s pregledom in rentgenskim slikanjem. Rentgenska preiskava nam da največ podatkov, na posnetkih pa so vidne zožitve sklepne špranje in kostni izrastki. Kadar je prizadeta hrbtenica, za tovrstne spremembe uporabljamo še izraze hondroza, osteohondroza in spondiloartroza. Pri zdravljenju lahko zgolj blažimo simptome, saj ne poznamo zdravil, ki bi preprečevala nastanek teh sprememb. Treba je zmanjšati telesno težo (debelost je pomemben dejavnik tudi pri nastanku bolezni), pomembna je tudi redna telesna vadba in primerna drža. Bolečine omilijo protibolečinska zdravila. Ob hudi prizadetosti je možno tudi kirurško zdravljenje z vstavitvijo umetnega sklepa.

Revmatoidni artritis
Je vnetna avtoimuna bolezen, ki povzroča nepopravljive okvare sklepov. Izraz »avtoimuna« pomeni, da naš imunski sistem, ki nas varuje pred vdorom različnih mikroorganizmov, napade celice v telesu. Bolezen se največkrat  pojavi med 30. in 55. letom starosti in lahko povzroči tudi hudo invalidnost. Sklepi so prizadeti simetrično, najpogosteje na prstih rok, lahko pa prizadene tudi vse druge sklepe. Prizadeti sklepi so otekli, slabše gibljivi, zlasti značilna je jutranja okorelost. V napredovali fazi se lahko pojavijo izrazite deformacije. Na bolezen posumimo pri značilnih bolnikovih težavah, za diagnostiko pa uporabljamo krvne in slikovne preiskave. Bolezen zdravimo s protivnetnimi zdravili in zdravili, ki zavirajo imunski odgovor, ter z nesteroidnimi antirevmatiki, ki delujejo tudi protibolečinsko.

Protin
Je bolezen z več imeni, imenujemo jo tudi putika, vzrok zanjo pa najbolje pojasnjuje izraz urični artritis. Artritis zato, ker gre za vnetje sklepa ali sklepov, »urični« pa zato, ker se »urat«  imenuje sol sečne kisline, ki se v kristalih nabira v prizadetih sklepih in povzroča vnetje. Sodi med bolezni presnove, saj je motena presnova purinov, ki so v hrani. Lahko je prirojena, prizadene pa večinoma moške srednjih let. Tveganje za nastanek bolezni med drugim povečujejo debelost, pretirano uživanje alkohola in nekatera zdravila. Bolezen se pojavlja v napadih, nenadno, z otečenim, pordelim in bolečim sklepom, najpogosteje je to palec na nogi, lahko pa so prizadeti tudi drugi sklepi nog in rok, lahko tudi po več hkrati. Sčasoma se lahko okrog sklepov, pod kožo in tudi v notranjih organih pojavljajo skupki kristalov sečne kisline - tofi. Protin ugotovimo na podlagi tipičnih težav, s pregledom krvi in punkcijo sklepa. Bolezen ni ozdravljiva, a z doslednim zdravljenjem ima dobro prognozo. Zdravljenje vključuje znižanje previsoke telesne teže, opustitev uživanja alkohola in izogibanje živilom z visoko vsebnostjo purinov (drobovina, sardine, mesni ekstrakti, morski sadeži, kvas, špinača, beluši, grah, leča, brstični ohrovt, cvetača, čebula …). Raven sečne kisline je mogoče znižati tudi z zdravili. Ob akutnem napadu putike priporočamo počitek in nesteroidna vnetna zdravila.

Kako ravnamo pri bolečinah
Blage sklepne bolečine so zelo pogoste in večinoma minejo same od sebe, torej brez zdravniške pomoči. Koristno pa se je izogibati gibom, ki povečujejo bolečine. Otekline in rdečino hladimo; pri artrozi pa priporočamo gretje. Bolečine lahko blažimo s paracetamolom ali nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, ki so na voljo tudi v kremah in gelih, bolj učinkovite pa tablete. Brez odlašanja pa moramo obiskati zdravnika, če gre za hudo boleč, pordel, otečen, vroč sklep in zlasti če so pridružijo še splošno slabo počutje, vročina in mrzlica. Zdravnika je tudi treba obiskati, če se težave večajo ali ne pojenjajo kljub domačim ukrepom.

Ob vsem povedanem pa kaže poudariti, da je sklepe treba paziti, še preden nam začno povzročati težave. Redna telesna aktivnost in vaje izboljšajo gibljivost sklepov in povečujejo izločanje sklepne tekočine. Manjša telesna teža sklepe manj obremenjuje in zmanjša možnost nastanka nekaterih sklepnih bolezni. Pretiravanje nikoli ne koristi, zato mora  biti tudi vadba zmerna in postopna.