Pred počitnicami in potovanji

Dobro počutje | jun. '10

Virusov in bakterij je povsod dovolj, oslabljen imunski sistem pa jim lahko zelo hitro podleže. Okrepiti se je treba tudi pred dopustom, zlasti če gremo v oddaljene kraje. Dolga vožnja je stres za telo, prav tako tudi sprememba klime v prvih nekaj dnevih. Zato je najbolje, da imamo s seboj, kar nam lahko pomaga v kritičnem trenutku.

Imunski sistem je dokaj zapleten sistem v človeškem telesu, saj gre za izredno dobro koordinirano delovanje celic, tkiv, žlez in organov. To je nekakšna vojska, sestavljena iz milijonov mikroskopsko majhnih »vojakov«, ki so se takoj pripravljeni spopasti z napadalcem. Vsak »vojak« je programiran, da se odzove na posameznega napadalca. Temeljni del imunskega sistema so bele krvne celice, bele krvničke ali levkociti. Ko je levkocitov v krvi več kot sicer, to pomeni, da nekje v našem telesu poteka »bitka« z napadalci, se pravi z virusi, bakterijami, glivicami in podobno. Med belimi krvničkami so tudi »specializirane« enote, imenovane makrofagi (kar v prevodu pomeni veliki jedci), ki poiščejo in uničijo bolj skrite napadalce.

Vse to je seveda povedano zelo poenostavljeno. Imunski sistem deluje s pomočjo odličnega komunikacijskega sistema. Ko napadalec pride, denimo skozi prasko na koži v telo ali pa z vdihom v grlo, bele krvničke pošljejo kemično sporočilo po telesu, da se celotni obrambni sistem takoj »mobilizira«. Ko obrambne celice dosežejo mesto okužbe, začno sproščati kemične bojevnike, imenovane citokine. Ti med drugim širijo žile, ki tako prinašajo vse več belih krvničk, da se bojujejo proti okužbi. Med ljudmi nekoliko bolj znan citokin je interferon, ki sporoča v možgane, kdaj mora telo počivati. S počitkom namreč človeško telo vso svojo energijo osredotoči v spopad z okužbo. Drugi pomembni citokin se imenuje faktor tumorske nekroze (znan tudi kot kratica TNF), ki je pomemben v boju proti rakastim celicam. Pomembna naloga citokinskih obveščevalcev je tudi, da sporočijo telesu, naj spravlja pomembne zaloge hranil, ki jih bodo celice potrebovale v boju z napadalcem. Tako zadržujejo nekatere spodbujevalce imunskega sistema, na primer cink, ki bi ga sicer izločile skozi ledvice.

Za boj proti okužbam ima naš imunski sistem na voljo tudi »kemično orožje«, s katerim se loti uničevanja napadalcev. Posebna vrsta belih krvničk, ki se imenujejo B celice, proizvajajo kemikalije, imenovane protitelesa. To so neke vrste »pametni izstrelki«, ki poiščejo in napadejo točno določene viruse ali druge napadalce. Med protitelesi so znani imuno globulini, ki imajo posebno sposobnost, da v napadalca zavrtajo luknjo in ga s tem uničijo.

Imunski sistem je torej dobro okrepiti in spodbuditi njegovo delovanje. Med drugim si lahko pomagamo z vitamini in minerali, ki jih dobimo z zdravo hrano. Jesti je treba sveže sadje in zelenjavo, ki raste na naših tleh v vsakokratnem letnem času, zdaj denimo jagode in češnje. Vendar bo to vseeno premalo. Če se odpravljamo na pot, je dobro razmisliti o primernih prehranskih dopolnilih. Odlični so pripravki na podlagi beta glukanov. Številne raziskave so dokazale, da beta glukani aktivirajo imunski sistem, da spodbujajo delovanje makrogafov in tudi B limfocitov ter celic ubijalk.

Izvor beta glukanov je popolnoma naraven. Pridobivajo jih iz stene celic sliv kvasovk, predvsem pa iz žita in iz nekaterih gob. Medicina sicer pravi, da to, kar je stoodstotno naravno, ni stoodstotno brez neželenih učinkov. Toda pri beta glukanih se je pokazalo, da ni bilo neželenih učinkov. Primerni so tako pri zdravljenju, če zbolimo, kot tudi pri preventivi, da ne bi zboleli.

Denimo, tisti, ki so v zadnji zimi, ko nam je poleg običajne grozila tudi pandemska gripa, med boleznijo jemali beta glukane, so se pozdravili hitreje kot drugi.

Izkušnja znanke, ki je potovala na strokovno srečanje v Indijo, pove veliko. V Indiji se lahko Evropejec zastrupi prav na vsakem koraku. Znanka ni avanturistka, zato je jedla hrano v urejeni hotelski restavraciji. Kljub temu je neko dopoldne začutila, da jo stresa mrzlica. Le pol ure pozneje ni bila več prav za nobeno rabo. Odšla je v posteljo, kjer jo je mrzlica tresla še naslednji dve uri, potem pa ji je narasla vročina. Pomagali so ji pravi čaji in voda, uživala je tudi probiotike (zaradi prebavnih motenj, ki so se pojavile hkrati z mrzlico). Spomnila se je, da ima s sabo še beta glukan in ga je nemudoma vzela. Nato se je dobro naspala. Naslednji dan se je vkrcala na letalo in prestala pot brez neprijetnih posledic. Pravi, da se v prihodnje ne bo nikamor več odpravila brez probiotikov in beta glukana, ki ga je jemala še nekaj dni po prihodu domov.