Zakaj je sončenje nevarno?

Dobro počutje | jun. '10

Najbolj škodljivo je močno sonce, ki sije med 11. in 15. uro. Kdor je takrat na soncu, mora imeti na glavi čepico, klobuk, tanko ruto ali slamnik. To velja predvsem za dojenčke, majhne otroke, plešaste moške in ženske z bolj redkimi lasmi. Manj nevarno je biti na soncu pred deseto dopoldne in po petnajsti uri.

Mimogrede: dovolj sončnih žarkov, ki so pomembni za zaščito pred osteoporozo in za vsrkavanja vitamina D v telo, dobimo, če smo nekajkrat na teden po pol ure na jutranjem ali večernem soncu – tudi če soncu izpostavimo samo roke.

In zakaj je sonce nevarno? Predvsem zato, ker oddaja različne ultravijolične žarke, ki pa bolj ali manj poškodujejo kožo. Zemljino površino dosežejo toplotni, svetlobni žarki in del ultravijoličnih (UV) žarkov, ki pa v največji meri učinkujejo na našo kožo. Spričo različnih valovnih dolžin lahko povzročajo na koži različne učinke.

Delimo jih v tri skupine:

-         C žarki so kratkih valovnih dolžin in nam niso nevarni.

-         B žarki so srednjih valovnih dolžin, prodrejo pa v zgornje plasti kože, kjer povzročajo vnetje in sončne opekline.

-         A žarki so dolgovalovni in prodirajo globlje v kožo. Čeprav so v preteklosti mislili, da ti žarki pretežno niso škodljivi, pa novejše raziskave kažejo, da pomembno vplivajo na staranje kože in na nastanek kožnega raka.

Sonce je torej predvsem škodljivo in je na različne načine povezano z boleznimi kože.

Pri prekomernem sončenju in nezadostni zaščiti se koža ne more sama obvarovati pred škodljivimi posledicami UV žarkov, čeprav smo temne polti. Zato naj bi se vsi, ki so radi na soncu, sončili postopoma in se še pred tem namazali s kremo z visokim faktorjem (30 in več).

Če smo kožo poprej zaščitili s kremo, naj bi se prvi dan sončili pol ure, a ne med 11. in 15. uro, drugi dan 30 minut dlje itd. Vsakič, ko gremo v vodo, pa moramo kožo znova namazati z zaščitno kremo! Glavo je treba zaščiti z čepico ali slamnikom, oči pa s kakovostnimi sončnimi očali.

 

Posledice prekomernega sončenja

Če bomo na soncu predolgo in takrat, ko je najbolj močno, so bomo morali soočiti z akutnimi ali kroničnimi posledicami. Sonce nas lahko opeče tudi ob oblačnih in meglenih dneh. Še posebej moramo biti previdni ob vodi, na pesku in snegu, saj odbijajo sončno svetlobo in povečujejo količino UV-žarkov, ki zadenejo kožo.

Med akutne posledice sodijo:

-          Rdeča koža, kar je posledica vnetja, ki ga povzročijo škodljivi UV žarki.

-         Mehurji, če je bilo sončenja res preveč. Zdravniki svarijo vse, predvsem pa starejše ljudi in majhne otroke, da ne zaspijo na soncu! Če so zaspani, naj gredo v senco! Pa še tam si morajo kožo namazati, saj sonce deluje tudi v senci.

-         Pri ljudeh, ki jih opeče sonce, se včasih pojavijo vročina, mrzlica in oslabelost. Če ima opečeni mehurje, naj obišče zdravnika. Prav tako, če se pojavijo vročina, krči, bruhanje in zmedenost, saj gre lahko za sončarico.

Kako ravnamo, če nas zaradi nespameti sonce vendarle opeče?

Rahlo opečena koža si v nekaj dneh sama opomore, a le, če opečeni ne gre več na sonce! Ne pozabite tudi, da je opečena koža, ki se olupi, še posebej občutljiva na sonce, saj je zelo tanka in ranljiva. Opečeni ima občutek, da mu je koža pretesna, saj jo opekline vlečejo skupaj. Proti sončnim opeklinam ni pravega zdravila. Hladni obkladki, hladne kopeli, hladilna mazila in losjoni lahko olajšajo bolečine.

Med kronične posledice pretiranega sončenja sodijo: gube, tanka koža, suha, mlahava, ohlapna koža, vidne žilice, po telesu se pojavljajo se sončne pege itd.

Najhujša posledica pretiranega sončenja, predvsem v mladosti, pa je kožni rak. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je kožni rak tako pri moških kot pri ženskah na drugem mestu, torej opozorila jemljite resno!

Opazujte svojo kožo, še zlasti pa prirojena in pridobljena pigmentna znamenja. Takoj pojdite k zdravniku, če opazite, da se je katero od znamenj čez noč povečalo, če je začelo iz njega teči, če je spremenilo barvo itd. Res je, da se velika večina znamenj nikoli ne spremeni v melanom, a previdnost nikoli ni odveč.


 

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media