''Župca'' za poskočne kosti
Hrana ima velik vpliv na naše kosti. Statistike kažejo, da je med ljudmi vse več poškodb kosti in gibal ter avtoimunih bolezni, kamor sodijo nekatere vrste atritisov, denimo osteoartritis in revmatoidni artritis. To lahko v pretežni meri pripišemo napačnemu prehranjevanju.
Skupno, poenostavljeno ime za artritis bi bilo – vnetje sklepov, vezi in kit. S hrano lahko zdravimo ali preprečimo vnetja, za katera smo pogosto krivi sami. Dopuščamo namreč, da nam presežek odpadnih kislin povzroča vnetja. Če je teh preveč, da bi jih lahko telo izločilo po normalni poti, odpadne kisline napadejo sklepe, mišice in organe. Če napadejo sklepe, nastanejo artritisi, če napadejo mišice, se pojavijo mišične fibroze in podobno. Tipičen primer je putika ali kristalčni artritis, ki ga povzroča presežna sečna kislina v krvi ali tkivih. Kristali sečne kisline se nabirajo v medsklepnih prostorih ter pri hoji drgnejo sklepe in povzročajo bolečino.
Vendar je mogoče z načrtnim prehranjevanjem stanje tudi popraviti. Najprej je dobro iz prehrane izločiti živila, ki lahko povzročajo alergije. Ta živila ponavadi opozarjajo na prepustnost črevesja, ki v krvni obtok spušča neprebavljeno hrano. Zato je treba ''zdraviti'' prepustnost črevesja. V ta namen bomo uživali več esencialnih maščobnih kislin, jedi, ki vsebujejo cink, in dovolj probiotičnih bakterij, ki že v črevesju krepijo imunski sistem. Pri vseh artritisih moramo uživati nenasičene omega 3 maščobne kisline iz ribjega olja. Rastlinske esencialne maščobne kisline omega 3, omega 6 in omega 9 vsebujejo olja iz žit in oreščkov (soja, riž in pšenični kalčki, orehi, mandlji, lešniki, pinjole ...). Od razmerja med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami je odvisno, ali bodo v telesu prevladali vnetni ali protivnetni procesi. V sodobnem življenju zlahka pridemo do omega 6 maščobnih kislin, zato smo v zadnjih desetletjih porušili razmerje, ki bi moralo biti 4:1, je pa že 20:1 v prid omega 6 maščobnih kislin. Zato prehranski strokovnjaki opozarjamo, da je treba povečati vnos omega 3 maščobnih kislin.
Kadar uživamo veliko maščob živali ali rastlin, se bo presežek omega 6 maščobnih kislin na celičnih membranah s pomočjo encimov spremenil v arahidonsko kislino in posledično v vnetne prostaglandine. Kadar ob celičnih membranah prevladujejo omega 3 maščobne kisline iz negojenih rib ali orehov, pa bodo encimi to kislino spremenili v protivnetne prostaglandine. Za hitrejše nastajanje protivnetnih prostaglandinov potrebujemo še vitamin B3 (perutnina, rdeče zelje, suhe slive) in biotin (goveja jetra, rumenjak, zelje, skuta). Nasvet: uživajmo negojene ribe in se izogibajmo rdečemu mesu pitane živine. Razmerje med omega 6 in omega 3 maščobnimi kislinami pa najlaže popravimo z uživanjem čistega ribjega olja omega 3 v kapsulah. Naravni vitamin E (v olju pšeničnih kalčkov) veže arahidonsko kislino, topi maščobe, izboljša sklepna maziva in prestreže proste radikale, ki nastanejo pri vnetju. Podobno delujejo tudi flavonoidi iz jagodičevja, saj zavirajo preoblikovanje arahidonske kisline.
Recepti:
Potrebujemo: 15 dag čebule, 5 dag česna, 2 dag rdeče pekoče paprike, 75 dag mešane zelenjave (krompir, zelena, korenje, zelje, stročji fižol), 12 dag prosene kaše, sol, poper, peteršilj, origano, oljčno olje. Na olju prepražimo čebulo in česen, dodamo zelenjavo, pekočo papriko, zalijemo z vodo in kuhamo 10 do 15 min, dodamo proso in začimbe.
Sardelni namaz z ananasom za mlade kosti
Potrebujemo: 20 dag pokuhanega mesa sardel, 2 dag slanikov, 15 dag skute,
rožmarin, peteršilj, limonin sok, 8 dag sesekljanega ananasa, 3 dag nasekljanih mandljev, sol, poper. Vse sestavine dobro premešamo.
Potrebujemo: 25 dag listnatega testa, lanena semena, 50 dag jogurta, 10 dag hrušk, 10 dag jabolk, 4 lističe želatine, 5 dag rozin, 5 dag orehov, 5 dag lešnikov, 8 dag medu, cimet.
Listnato testo razvaljamo na več plasti, potresemo z lanenim semenom in spečemo. Postavimo v model in plast za plastjo nadevamo z zmesjo iz jogurta, sesekljanih hrušk, jabolk, rozin, orehov in lešnikov, dodamo še med in cimet ter na koncu prelijemo z namočeno želatino. Ko se želatina strdi, je je jed primerna za uživanje. (recept je nastal v sodelovanju s kuharskim mojstrom Lojzetom Čopom).
DOMAČA LEKARNA:
Sokovi zoper ravmatične bolečine: naribamo korenje, dodamo med in limono, zmešamo v mešalniku, precedimo in po dveh urah spijemo. Pijmo sam korenčkov sok, in to trikrat na dan po deciliter, ali sok zelene; ta je koristen pri mišičnem in sklepnem revmatizmu in protinu.
Solata zoper revmatične bolečine: naribamo korenje in zelje, sesekljamo čebulo in peteršilj. Prelijemo s poljubno polivko.
Solata zoper protin (putiko) in za alkaliziranje telesa: narežemo paradižnik, sesekljamo čebulo in peteršilj, oljčno olje, solimo s solnim cvetom.
Namaz za razstrupljevanje in alkaliziranje telesa: jogurt, sesekljan peteršilj, oljčno olje in strt česen zmešamo in zaužijemo kot namaz na prepečencu.
''Mazilo'' za kožo, zoper bolečine pri putiki in revmatičnih obolenjih: nekaj pekoče paprike sesekljamo, prelijemo z žganjem in pustimo stati osem dni. S to ''tinkturo'' masiramo obolela mesta.
Obkladek zoper bolečine pri putiki in revmatičnih obolenjih: kot za kruh naredimo testo, ga razvaljamo, posujemo z ostro, mleto papriko in ovijemo okrog obolelega mesta. Obkladek pustimo 12 ur, nato ga odvijemo in kožo namažemo z oljčnim oljem.
Jagode zoper bolečine v kolkih: jagode zmešamo v sadni sok, dodamo jogurt in sok ene limone ter pijemo trikrat na dan.
Koprive za alkaliziranje, odvajanje strupov iz telesa in zdravljenje: naredimo koprivno juho, pire, frtaljo ali pijemo sok.
