Nadležna in nevarna ambrozija
Med številnimi rastlinami se pojavljajo tudi take, ki so nevarne našemu zdravju. Ena izmed njih je ambrozija (Ambrosia aretmisiofolia), ki sodi v skupino najbolj invazivnih plevelov in je ena najbolj alergenih rastlin pri nas.
To je enoletna rastlina, ki zraste od 1 do 1,5 meter visoko. Razvejano steblo in listi so porasli z gostimi dlačicami. Cveti od konca julija do konca septembra v obliki grozdastega socvetja na vrhu stebla in stranskih vej. Izhaja iz Severne Amerike. V Evropo je prišla verjetno z žiti in se je v zadnjih desetletjih močno razširila po celini. Pojavlja se na opuščenih zemljiščih, ob železniških progah, cestah, ob bregovih rek in potokov, na dvoriščih ipd. Pri nas se pojavlja zlasti v Prekmurju na okopavninah sladkorne pese, koruze, krompirja.
Ena sama rastlina ustvari več kot 50 tisoč semen in do nekaj milijard pelodnih zrn, ki jih veter raznaša tudi do sto kilometrov daleč. Največja koncentracija peloda pa je v premeru enega kilometra okrog rastline. Cvetni prah povzroča kihanje, ščemenje v nosu, izcedek iz nosu, otečene veke, pekoče oči, srbenje kože in oteženo dihanje. Ljudje, ki so občutljivi na cvetni prah ambrozije, pogosto zbolijo za alergijskim rinitisom in astmo.
V obdobju, ko se pojavljajo pelodna zrnca, je dobro, da se čim manj gibljemo na prostem in da zapiramo okna. Pogosto si umivajmo roke, se tuširajmo in dobro operimo lase. Perila in obleke ne sušimo na prostem. Dobro je tudi vedeti, da je po dežju v zraku manj pelodnih zrnc. Največ cvetnega prahu se pojavi v zraku med peto in deseto uro zjutraj.
Kako zatiramo ambrozijo?
Rastlina je težko uničiti, saj seme ambrozije ostane kaljivo tudi do 30 let. Za uspešnost zatiranja je pogoj, da rastlino uničimo še pred cvetenjem. Uničimo jo tako, da jo izpulimo s koreninskim sistemom vred, s košnjo in v skrajnem primeru tudi s herbicidi. Če ne kosimo dovolj nizko, ambrozija vnovič zraste že v treh tednih.
Države, kjer se pojavlja ta nadloga, so sprejele različne ukrepe za njeno zatiranje in obvladovanje. Na Hrvaškem se je izredno razrasla tudi zaradi vojne, zato so pripravili projekt zatiranja ambrozije po mestih (Varaždin, Zagreb, Osijek). Z letaki opozarjajo na njen pojav. Madžari že nekaj let organizirajo tekmovanja otrok, kdo je bo več nabral, najbolj pridne tudi nagradijo. V Kanadi pa obstaja zakonska dolžnost zatiranja in obvladovanja ambrozije na vrtovih. Nadzor nad tem opravljajo kar pismonoše, ki o kršitvah obveščajo policijo, kršitelj pa je lahko kaznovan tudi z globo več kot tisoč kanadskih dolarjev.
