Ustvarjalno in kritično o modernizaciji

Ustvarjalno in kritično o modernizaciji

Dobro je vedeti | jun. '10

Osrednja točka dnevnega reda majske seje sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bila razprava o predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je še ta mesec v javni razpravi. Svet vsekakor ni mogel mimo tako pomembnega zakona, še zlasti ne spričo dejstva, da so njegovi člani predstavniki različnih interesnih skupin - delodajalcev, sindikatov, upokojencev, vlade in zaposlenih v zavodu. Čeprav je bila razprava konstruktivna, je bila tudi polemična in kritična.

Člani sveta so soglašali s cilji prenove in jih tudi podprli. Najpomembnejša cilja modernizacije sta dolgoročna finančna vzdržnost pokojninskega sistema ter dostojne pokojnine za vse upokojene generacije - tako zdajšnje, kot tudi prihodnje. Svet je soglašal z izhodiščem, da mora obvezno pokojninsko zavarovanje (t.im. prvi steber) ostati temeljni tega zavarovanja. Dolgoletne izkušnje namreč dokazujejo, da je preživel številna krizna obdobja in da je, upoštevaje medgeneracijsko solidarnost, edino poroštvo za varno prihodnost starejših. Zato ni mogoče pristati, da bi na njegov rovaš krepili prostovoljna pokojninska zavarovanja, katerih ureditev prav tako zahteva določene spremembe in dopolnitve. Razpravljavci so poudarili, da je pokojnina pravica, ki temelji na delu in zato mora biti - ob ustrezni vgraditvi načela solidarnosti - v prihodnje njena višina v večji meri odvisna od vplačanih prispevkov in od dolžine pokojninske dobe. Tako razumevanje pokojninskega sistema pa nujno zahteva, da se iz njega izločimo vse tiste dajatve, ki imajo naravo socialnega korektiva ali socialnega transferja. Na ta način bi zagotovili tudi večjo preglednost obveznega pokojninskega zavarovanja in primerljivost njegovega deleža v BDP v primerjavi z evropskimi državami, ki imajo podoben sistem (»pay as you go«).

 

Zaostrovanje upokojitvenih pogojev

Člani sveta so bili enotni v oceni, da ureditev, ki je predlagana, ni sprejemljiva, saj bi številne zavarovance, predvsem pa ženske zelo prizadela. Zato je nujno treba doseči konsenz v socialnem dialogu in poiskati rešitve, ki bodo sprejemljive za vse interesne skupine, in da ne bi imele nasprotnih učinkov od teh, ki si jih želimo. Rešitve morajo biti takšne, da bodo dejansko spodbujale delavce k daljši zaposlitvi, ne pa k prezgodnjemu upokojevanju. Predlagana sprememba je prehuda, saj ni mogoče odpraviti vseh časovnih bonusov, hkrati pa starostno mejo dvigniti na 65 (moški) ali 63 (ženske) let, da bi zavarovanec dobival polno pokojnino le na podlagi dopolnjene pokojninske dobe. Za dosego že omenjenih temeljnih ciljev je po mnenju večine članov sveta treba tudi v prihodnje ohraniti ureditev, ki bo upoštevala tako pokojninsko dobo, kot tudi starost. Če pa bi v nadaljnjih razpravah prevladalo stališče, da bi naj kot upokojitveni pogoj uveljavili le pokojninsko dobo, pa ta povečanje ne bi smelo biti pretirano. Vsekakor pa je treba ostrino ukrepa omiliti z daljšim prehodnim obdobjem.

Člani sveta so poudarili, da je dejansko doseganje višje upokojitvene starosti mogoče doseči tudi z drugimi ukrepi in ne le z zaostrovanjem upokojitvenih pogojev. Pri tem so posebej opozorili na dosedanje izkušnje, ki kažejo, da sistem »malusov« ni prinesel želenih rezultatov, zato naj bi ga tudi odpravili, »bonuse« pa kaže ohraniti, vendar bi morali pri tem vnovič odgovorno presoditi, kakšna višina bi bila najbolj sprejemljiva tako s stališča stimuliranja, kot tudi finančne vzdržnosti pokojninske blagajne. Pri tem pa ne gre prezreti, na kar so posebej opozorili predstavniki delodajalcev, da je treba z določenimi ukrepi (znižanje prispevka) stimulirati tudi delodajalce, da bodo bolj zainteresirani zaposlovati starejše delavce, še zlasti potem, ko izpolnijo pogoje za upokojitev.

 

Pokojninska osnova

Upoštevaje temeljne cilje modernizacije sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so člani sveta podprli izhodišče, da se za izračun pokojninske osnove upošteva daljše obdobje plač ali zavarovalnih osnov, kot je zdajšnje. Večina pa je menila, da je predlagana rešitev (34 let) vendarle preoster ukrep in da ga je zato treba omiliti (25 ali 24 let). Ob tem so člani sveta tudi opozorili, da pri skrajšanju tega obdobja kaže vnovič presoditi, ali je bolj sprejemljivo »zaporedno« ali »najugodnejše« obdobje, da ne bi z rešitvijo privilegirali tistih, ki že doslej niso ali pa ne bodo v prihodnje plačevali prispevkov za pokojninsko zavarovanje v skladu s svojimi dejanskimi dohodkovnimi možnostmi.

 

Usklajevanje pokojnin

Predstavniki upokojencev so posebno pozornost namenili predlaganemu načinu usklajevanja pokojnin. Niso se strinjali s t. im. švicarsko formulo, po kateri naj bi bila rast pokojnin odvisna od rasti plač (50%) in rasti življenjskih stroškov (50%). Ne gre prezreti, da smo že z zdajšnjim sistemom usklajevanja pokojnin pripomogli k temu, da se je razmerje med povprečno starostno pokojnino (in tudi drugih pokojnin) ter povprečno plačo poslabšalo v škodo upokojencev. Zato so predlagali sprejem take ureditve, ki bo to v prihodnje preprečevala kot tudi da pokojnine ob prvi letni uskladitvi ne bi več usklajevali z dvema različnima odstotkoma (kot to določa zdajšnji 151. člen veljavnega zakona). Nujen je družbeni konsenz o tem, kakšno mora biti razmerje med povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo in povprečno plačo. Že zdaj polovica upokojencev ne prejema pokojnin v višini, ki je določena za normalno preživljanje (562 evrov).

 

Del vdovske pokojnine

Mnogi se sprašujejo o pravičnosti zdajšnje ureditve vdovskih pokojnin, saj veliko vdov do nje ni upravičenih. Podrobnejša analiza razmer kaže, da gre predvsem za vdove, ki so bile ob smrti moža relativno mlade in so ostale v delovnem razmerju, da bi celotno družinsko pokojnino zagotovile otrokom, ki pa zaradi nižjih družinskih dohodkov praviloma niso nadaljevali študija po končani osnovni ali srednji šoli. Zato so predstavniki upokojencev na seji sveta opozorili na ta problem in menili, da je treba to vprašanje rešiti ob modernizaciji pokojninskega sistema.

Socialni korektivi

Predlog zakona predvideva, da se iz pokojninskega sistema izločijo pravice, ki so socialno varstvene narave (npr. državna pokojnina, varstveni dodatek). Ob tem se je predstavnica svobodnih sindikatov zavzela, da varstveni dodatek ostane v pokojninskem sistemu kot element solidarnosti. O tem so po izčrpni razpravi sprejeli sklep, da te pravice dejansko sodijo ne sodijo v pokojninski sistem ampak v okvir nove pravne ureditve socialno-varstvenih prejemkov.

 

Člani sveta so bili presenečeni nad bistveno spremembo sestave edinega organa upravljanja ZPIZ. Po novem naj bi imel le 11 članov (zdaj 27 članov), kar po mnenju članov kaže na izrazito zapostavljanje njegove vloge. Taki ureditvi so nasprotovali, in to tem bolj, ker predlagatelj zakona ni z ničemer utemeljil predlagane ureditve.

 

Člani sveta so se seznanili tudi s sodelovanjem službe ZPIZ pri modernizaciji sistema, kar je pripomoglo k oblikovanju boljših rešitev, na katere je opozorila tudi praksa uresničevanja dosedanjega zakona. Pri tem so tudi opozorili, da ni mogoče pristati na to, da bi novi zakon začeli uresničevati že januarja 2011, torej brez razumnega »vacatio legis«, saj je zaradi njegove zahtevnosti potrebno daljše obdobje sprejema zakona do začetka njegove uporabe. 



Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media