Varstveni dodatek po novem?

Dobro je vedeti | jun. '10

Po predlogu sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja varstveni dodatek ne bo več pravica iz tega zavarovanja. O tem, kakšna bo ureditev varstvenega dodatka, pa lahko domnevamo po predlogu zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki je že v postopku sprejemanja.

V prejšnji številki smo na kratko predstavili predloge sprememb novega sistema obveznega pokojninsko invalidskega zavarovanja in pri tem opozorili, da v njem ni več državne pokojnine, drugačna pa naj bi bila tudi pravica do varstvenega dodatka. Ta pravica je od 1. februarja 2008 dalje urejena v posebnem zakonu, pred tem pa je sodila med pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obe pravici naj bi v dosedanji obliki odpravili in ju prenesli v sistem socialnega varstva. Na ta način bi bil izpolnjen eden od ciljev modernizacije obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da je treba iz njega izločiti vse pravice in prejemke, ki so socialno-varstvene narave.

Kako bi bila urejena pravica do varstvenega dodatka po novem, lahko domnevamo po predlogu zakona o socialno-varstvenih prejemkih, ki ga določila vlada v začetku maja in ga poslala državnemu zboru v obravnavo. Zelo verjetno pa je, da bo v nadaljnjem postopku sprejemanja zakona prišlo do nekaterih sprememb in dopolnitev predlagane ureditve. Kljub temu pa novo ureditev že lahko na kratko predstavimo.

Predlagani zakon naj bi urejal dve vrsti pravic: denarno socialno pomoč in varstveni dodatek, njun namen pa naj bi bil različen. Medtem ko bi bila denarna socialna pomoč namenjena zagotavljanju sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, pa bi varstveni dodatek, ki je mišljen kot samostojen prejemek, zagotavljal sredstva za kritje življenjskih stroškov, nastalih v daljšem časovnem obdobju (denimo stroški za vzdrževanje stanovanja, za trajne dobrine in podobno).

Kdo bi bil upravičen do varstvenega dodatka?

Varstveni dodatek naj bi bil dostopen širšemu krogu upravičencev, medtem ko zdajšnja ureditev to pravico priznava le uživalcem pokojnin. Pridobile bi ga lahko osebe, ki:

- trajno niso zaposljive,

- so trajno nezmožne za delo,

- so starejše od 63 let (ženske) ali 65 let (moški),

če so že upravičene do denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu ali bi to lahko bile, katerih lastni dohodek ali dohodek družine (ugotovljen na način, določen s tem zakonom za upravičenost do denarne socialne pomoči) je sicer višji od njihovega minimalnega dohodka ali seštevkov minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov (po pogojih za pridobitev denarne socialne pomoči), ne pa tudi od njihovega minimalnega dohodka ali seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, in ki ne prejemajo varstvenega dodatka po drugih predpisih ter izpolnjuje tudi druge zakonske pogoje.

Osnovni znesek minimalnega dohodka, od katerega bi bila poleg statusnih pogojev odvisna pravica do varstvenega dodatka, naj bi določal zakon. Predlagan je znesek 288,81 evra, kar je 75 odstotkov začasno ugotovljene višine minimalnih življenjskih stroškov samske osebe. V obliki denarne socialne pomoči bi bil tak znesek namenjen delovno sposobnim odraslim osebam, ki so se zaradi okoliščin, na katere niso imeli vpliva, znašli v težkem socialnem položaju. Določenim osebam, ki so se zaradi osebnih okoliščin znašle v slabem socialnem položaju, pa bi poleg tega šel tudi varstveni dodatek v višini 161,73 evra. Zanj bi lahko zaprosil tudi tisti, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, če bi izpolnjeval predpisane pogoje.

Višina minimalnega dohodka, posledično pa tudi višina varstvenega dodatka bi se spreminjala po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Novi znesek naj bi uporabljali od prvega dne naslednjega meseca po opravljeni uskladitvi.

Z zakonom bo natančno določen krog oseb, ki bi jih upoštevali pri ugotavljanju materialnega položaja, vrsta njihovih dohodkov, izračun višine lastnega dohodka in minimalnega dohodka posameznih družinskih članov

Upravičenost do varstvenega dodatka (višina minimalnega dohodka na posameznega družinskega člana) naj bi ugotavljali na enak način kot upravičenost do denarne socialne pomoči.

Za prej naštete upravičence do varstvenega dodatka, pri katerih ni krivdnih razlogov za njihov socialni položaj ali položaj njihovih družinskih članov, sta predvideni dve možni višini. Osnovni znesek minimalnega dohodka, povečan za 0,56, bi prišel v poštev za samsko osebo, edino odraslo osebo v družini ter za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka in mu gre nižji minimalni dohodek. Osnovni znesek minimalnega dohodka, povečan za 0,28, pa bi bil aktualen za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka in mu gre višji minimalni dohodek ali pa ima status aktivne osebe.

Kolikšna naj bi bila višina varstvenega dodatka?

Varstveni dodatek za samsko osebo, ki nima lastnih dohodkov, naj bi bil 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar je 161,73 evra. Varstveni dodatek samske osebe z lastnimi dohodki naj bi bil enak razliki med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek in njenim lastnim dohodkom. Varstveni dodatek osebi v družini pa naj bi bil enak razliki med seštevkom minimalnih dohodkov za varstveni dodatek posameznih družinskih članov in dohodkom družine.

Za upravičence do denarne socialne pomoči in osebe, ki bi lahko bile upravičene do tega prejemka, pa naj bi za samsko osebo, edino odraslo osebo v družini in za odraslo osebo v družini, v kateri odrasli družinski člani izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka in jim gre nižji minimalni dohodek, varstveni dodatek znašal 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka. Za odraslo osebo v družini, v kateri odrasli družinski člani izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka in ji gre višji dohodek, pa naj bi znašal 0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Podobno kot velja za dodeljevanje denarne socialne pomoči, pa bi se lahko varstveni dodatek dodelil za tri, šest mesecev, eno leto ali pa trajno. Upravičenci bi morali pogoje za njegovo pridobitev izpolnjevati ves čas prejemanja. Vse spremembe v statusu in premoženjskih pogojih, ki vplivajo na pravico, pa bi morali sporočiti v predpisanem roku (predlagan je rok 8 dni).

Odločajo centri za socialno delo

O upravičenosti do varstvenega dodatka naj bi na prvi stopnji odločali centri za socialno delo, o pritožbah na drugi stopnji pa naj bi odločalo ministrstvo, pristojno za socialo.

Predlog zakona še določa, da bi morali centri za socialno delo v treh mesecih od začetka uporabe predlaganega zakona (predvidena je 1. januarja 2011!) po uradni dolžnosti ugotoviti, ali prejemniki varstvenega dodatka po zakonu o varstvenem dodatku in državnih pokojnin po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje teh pravic v pravice do socialno varstvenih prejemkov po novem zakonu. V postopku bi upravičencu izdali odločbo, s katero bi razveljavili odločbo o priznanju pravice do varstvenega dodatka ali do državne pokojnine, in tistemu upravičencu, ki bi izpolnjeval pogoje za dodelitev pravic po novem zakonu, priznali te pravice z veljavnostjo od 1. januarja 2011. Če pa upravičenec pogojev ne bi izpolnjeval, bi center za socialno delo prav tako razveljavil odločbo o pravici do državne pokojnine ali do varstvenega dodatka. Do izdaje odločbe centra za socialno delo bi se upravičencem izplačevala državna pokojnina ali varstveni dodatek kot akontacija socialno varstvenih prejemkov po določbah novega zakona. Če pa bi bil novi socialno varstveni prejemek višji, bi se upravičencu izplačala ustrezna razlika za ves čas, ko je prejemal akontacijo varstvenega dodatka ali državne pokojnine.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki zdaj izplačuje varstvene dodatke in državne pokojnine, bo za preoblikovanje teh dveh pravic v pravice do socialno-varstvenih prejemkov na pristojno ministrstvo prenesel osebne in druge podatke, potrebne za izdajo prej navedenih odločb, mesec dni pred začetkom uporabe novega zakona. V tem roku pa bo o prenosu pravice do državne pokojnine in do varstvenega dodatka v sistem socialno-varstvenih prejemkov obvestil tudi vse uživalce teh pravic.

Postopki za pridobitev pravice do državne pokojnine in varstvenega dodatka, začeti pred začetkom uporabe predlaganega zakona, naj bi bili izpeljani v skladu s predpisi, ki bodo dotlej urejali ti pravici. Za te osebe pa bi veljala nekoliko drugačna pravila. Če bodo zahtevali socialno varstvene prejemke po predlaganem zakonu v roku dveh mesecev po začetku uporabe novega zakona, jim bo pravica, za katero izpolnjujejo pogoje, priznana za nazaj, torej od začetka uporabe zakona. Na podlagi pozneje vloženih zahtevkov pa bo morebitna pravica priznana od prvega dne naslednjega meseca po oddani vlogi. 

Omenili smo že, da naj bi o pravici do varstvenega dodatka po predlaganem zakonu odločali centri za socialno delo. Predlog zakona predvideva tudi sporazum o prevzemu delavcev zavoda za uresničevanje novega zakona, ki naj bi ga do 30. novembra 2010 sklenil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije s pristojnim ministrstvom, kar bi omogočilo lažje izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz prenosa pravice do državne pokojnine in varstvenega dodatka v predlagani novi sistem socialno-varstvenih prejemkov.

Več o tem lahko preberete v Poročevalcu državnega zbora št. 56 na spletni strani državnega zbora: www.dz-rs.si.