VAŠ SVETOVALEC – Milena Paulini - junij
Razpolaganje s pokojninski prejemki
Bralec B. Z. iz Prekmurja piše, da stanuje v domu upokojencev. Ker je bil slabega zdravja in ni imel ožjih sorodnikov, je pisno pooblastil zaposleno osebo v domu, da razpolaga z njegovimi pokojninski prejemki, ki pa so skoraj v celoti šli za kritje oskrbnih stroškov in za določene dodatne storitve. Zdaj, ko se bistveno bolje počuti, bi želel sam razpolagati s svojimi prejemki, zato ga zanima, kaj mora storiti.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujive osebne pravice in jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati. Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih posebej določa zakon. Le upravičenec lahko zahteva, da se pokojnina nakazuje drugi osebi, in to na podlagi pisnega pooblastila. Če je poslovno sposoben, lahko razpolaga s svojimi pokojninskimi prejemki tudi tako, da pooblasti bodisi fizično bodisi pravno osebo za prejemanje, kot tudi za razpolaganje z njegovimi prejemki. Tako pooblastilo pa lahko kadarkoli prekliče ali ga spremeni. S kasneje danim pooblastilom avtomatično prekliče prejšnje. Če pa oseba, ki ji sicer ni odvzeta poslovna sposobnost, ne more uspešno skrbeti za svoje pravice in pravne koristi, se ji na podlagi zakona ali z aktom, ki ga izda pristojni organ na podlagi zakona, določi skrbnik za poseben primer. Center za socialno delo lahko torej določi skrbnika za poseben primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil, tudi ko je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Skrbništvo za poseben primer zajema varstvo pravic in koristi posamezne osebe, gre torej za določeno vrsto konkretnih opravil ali pravnih dejanj, največkrat povezanih z zaščito premoženja.
Ker je bralec poslovno sposobna oseba, ki ji center za socialno delo ni določil skrbnika za poseben primer, lahko sam razpolaga s svojimi pokojninskimi prejemki. Zato mora preklicati pooblastilo, ki ga je dal določeni osebi, zaposleni v domu upokojencev. O preklicu ali odpovedi pooblastila pa mora bralec pisno ali ustno na zapisnik obvestiti izplačevalca denarnih prejemkov, se pravi pokojninski zavod.
Izbira med vdovsko in državno pokojnino
Bralka A. N. iz Ljubljane piše, da prejema vdovsko pokojnino po možu, ki je bil večino časa zavarovan kot kmet, zato je pokojnina zelo nizka, celo nižja od državne pokojnine. Slišala je, da bi lahko kljub temu, da ima že priznano vdovsko pokojnino, uveljavila državno pokojnino. Zanima jo, ali je to res in če je, kakšni so pogoji, da jo pridobi. Dopolnila je 76 let, nima nobenega premoženja, prav tako ji ni bil priznan varstveni dodatek z obrazložitvijo, da ni upravičena do njega, ker je bil mož večino časa zavarovan le za ožji obseg pravic.
Pravico do državne pokojnine pridobi oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki nima pravice do nobene druge pokojnine, ne po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem v Republiki Sloveniji, ne iz tujega javnega pokojninskega sistema, niti ne po drugih predpisih in če njeni dohodki ne presegajo dohodkovnega in premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Zakon pa kot izjemo določa, da lahko oseba, sicer upravičena do samostojne družinske pokojnine ali vdovske pokojnine, ki pa ne presega zneska državne pokojnine, namesto te pokojnine uveljavi pravico do državne pokojnine, če izpolnjuje zahtevane pogoje. Poleg navedenih pogojev pa mora za priznanje pravice do državne pokojnine izpolnjevati še dodatna pogoja, in sicer najmanj tridesetletno prijavo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali v državi članici evropskega gospodarskega prostora (EGP) med 15. in 65. letom starosti in da je dopolnila starost 65 let.
Spričo navedenih dejstev bralka izpolnjuje pogoje za državno pokojnino, saj je njena vdovska pokojnina nižja od zneska državne pokojnine. Državno pokojnino pa bo lahko uveljavila, če izpolnjuje tudi pogoj tridesetletnega prebivanja v Republiki Sloveniji ali v državi EGP.
