Pamet v glavo za čisto naravo

Prosti časjunij '10

Tudi tisti najmanj okoljsko osveščeni so se morali zamisliti nad količino in vsebino odpadkov, ki so jih našli udeleženci aprilske akcije Očistimo Slovenijo v gozdovih, ob rekah, v jamah ... Na stotine odsluženih avtomobilov, brezštevilna bela tehnika, na tone gum, gradbenega materiala in podobnih odpadkov, vse to bi lahko učinkovito predelali in znova uporabili, s čimer bi prihranili denar in ohranili čisto naravo.

 

Statistika pravi, da vsak prebivalec Slovenije na leto proizvede 420 kilogramov odpadkov. Najmanj sto kilogramov od te količine je odpadne embalaže, ki pa jo lahko z ustrezno predelavo znova uporabimo, čeprav v drugi obliki. Nastane lahko marsikaj:

-  Iz plastične embalaže izdelujejo: ohišja za svinčnike, vžigalnike, različne cevi, vrečke, cvetlične lončke, stikala, vetrovke, vrtne garniture (stole, mize). Pri tem naj omenimo, da trde plastike, iz katere so narejeni, denimo CD, šolska ravnila ali flomastri, ne moremo reciklirati. Take predmete odložimo med druge odpadke.

- Iz odpadnega papirja nastajajo različni papirnati izdelki: zvezki, knjige, učbeniki, časopisi, fascikli, ovitki knjig …

- Iz odpadnega stekla nastajajo novi stekleni predmeti vseh vrst. Večina steklenic vsebuje vsaj četrtino recikliranega stekla, saj je mogoče steklo reciklirati v celoti in neskončno pogosto.

- Iz lesene embalaže naredijo sekance, vlaknenke, lesne brikete, ki se uporabljajo kot gorivo (biomasa) za ogrevanje. Vedeti moramo, da je treba za tono papirja posekati 17 majhnih ali dve veliki drevesi.

- Iz bioloških odpadkov nastane kakovosten kompost.

- Iz odpadnega jedilnega olja izdelujejo biogoriva.

- Iz ostankov mazalnih olj in maščob izdelujejo energente.

- Iz predelane gume nastajajo lepila, izolacija za žice in cevi, zavorne obloge, podloge za preproge, kolesa za vrtne kosilnice. Koščke zmlete gume primešajo asfaltu in s to mešanico tlakujejo ceste, igrišča, tekaške steze, piste ...

- Iz tekstilnih odpadkov in starih oblačil izdelujejo preje, polnila, izolacijo, čistilne krpe, pa tudi oblačila.

- Odpadno elektroniko ločijo na posamezne komponente in odpeljejo v reciklažo.

Dovolj je torej razlogov, da redno in vestno ločujemo odpadke. Uporaba posod z modrimi, zelenimi, rumenimi pokrovi ter rjavimi zabojniki za biološke odpadke je danes že samoumevna, za druge vrste odpadkov pa se velja pozanimati kam sodijo.

 

Kam z nevarnimi odpadki:

Pogosto se sprašujemo, kam in kako naj oddamo prazne baterije, kartuše, tonerje, akumulatorje, ostanke pesticidov, lakov, barv ali lepil, odpadna motorna olja in kemikalije, zdravila, čistila, umetne smole, pršilke, odpadno jedilno in motorno olje, flourescentne cevi ... Vse našteto spada med t.i. nevarne odpadke, ki jih ne smemo odvreči kamorkoli, še manj izliti na zemljo ali sežgati. Veliko stvari lahko vrnemo v trgovine, kjer smo jih kupili:

- baterije oddamo v trgovini, v kateri smo jih kupili; škatle ali visoki tulci za zbiranje po navadi stojijo v bližini blagajn ali vhoda v trgovino;

-  stare kartuše za tiskalnik pustimo v trgovini, kjer smo jih kupili; nekatere lahko vnovič polnimo;

- zdravila oddamo v lekarnah in na vseh deponijah, na katerih sprejemajo nevarne odpadke;

- belo tehniko, hladilnike in hladilne skrinje, pralne stroje morajo sprejeti trgovci s tovrstnim blagom;

- prenosne telefone, računalnike, televizorje tudi vrnemo v trgovino, saj lahko marsikatero sestavno po predelavi vnovič uporabimo (med tem je tudi zlato, nikelj, aluminij, silicij, cink, železo, plastične mase …);

- motorno olje zamenjamo na bencinski črpalki ali pri serviserju, ki obdrži staro olje;

-  odpadne akumulatorje morajo prevzeti njihovi proizvajalci in trgovci;

- izrabljeno vozilo mora zadnji lastnik dostaviti na eno izmed 35 prevzemnih mest po Sloveniji. Oddaja je brezplačna, ob dostavi pa lastnik prejme potrdilo o razgradnji, s katerim lahko vozilo odjavi iz prometa.

OKVIR: Če imate več nevarnih odpadkov, jih sami odpeljite v zbirni center, kjer jih lahko brezplačno (ali za nizko ceno, odvisno pač od lokacije) oddate v posebne zabojnike. Lokalne komunalne službe dvakrat na leto po posameznih krajih postavijo posebne premične zbiralnice nevarnih odpadkov, tako da take odpadke lahko odložite tja.