Stari reki

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Zgodbe | sep. '10

V vsakem starem reku je skrita resnica o način mišljenja, verovanja in življenja v starih dneh. Reki ohranjajo starosvetno žlahtnost, sočnost in neposrednost ljudskega izraza in ostajajo zanimiv biser v zakladnici naše ljudske dediščine.

 

 

Ta človek je moja desna roka (moj dober prijatelj, sodelavec in pomočnik), nikdar ničesar ne dela z levo roko (slabo ali površno) in tudi nikdar ne vstane z levo nogo (s slabo voljo)

 

Leva stran je v naši miselnosti manjvredna v primerjavi z desno, ki naj bi bila - prava. Prednost desnice poudarjajo tudi ljudske pesmi:

 

Le semkaj k meni sedi,

na mojo desno stran

in pa mi kaj povedi,

kakšen je soldaški stan.

 

Desna stran ima prednost pred levo stranjo na vsej črti – z desnico jemo, pišemo, delamo, v desnici držimo orožje ali orodje, z desnico se rokujemo, z desnico pozdravljamo in se tudi poslavljamo. Dekle, ki je fantu ob slovesu dalo levico, ga je globoko prizadela. Žalostno ji je to očital:

 

Drug'mu dala si desnico,

poljubila ga srčno,

a meni dala si levico

in še tisto prav hladno.

 

Ni se tebi zdelo vredno,

da podala desno bi

in spomin na tebe vedno

dušo mojo žalosti.

 

Tudi pri hoji je desna stran pomembna in častna. To pravilo pa ne izvira le iz stare navade, ampak tudi iz povsem praktičnih razlogov v nevarnih viteških časih. Vitezu je meč vedno visel ob njegovem levem boku. Vsak trenutek se mu je lahko zgodilo, da je iz obcestnega grma planil razbojnik, Turek, volk ali medved. Z bliskovitim gibom je z desnico potegnil meč iz nožnice in planil v boj. Njegova spremljevalka je zato nujno morala hoditi na njegovi desni, varni strani, sicer bi njen pogumni branitelj, medtem ko bi potegnil meč iz nožnice, ranil najprej njo.

Tudi moderni kavalir bo pazil, da bo imel žensko vedno na svoji desni strani, kot zahtevajo pravila bontona. Izjemoma pa bo od teh pravil odstopil. Danes njegovi spremljevalki sicer ne grozi nevarnost od kakega volka ali tolovaja, zato pa se lahko izza kakega nevarnega ovinka ali po ozkem mostu pripelje avto. Pozorni kavalir bo zato na nevarnih krajih, ne glede na pravila bontona, stopil na desno stran in izjemoma imel žensko na svoji levi, v tistem trenutku varnejši strani. Če bi pripeljal avto, bi torej povozil njega – ne nje!

No, četudi ne mislimo na tako hudo nevarnost, moramo paziti vsi – ženske in moški - da zjutraj ne vstanemo z levo nogo! Cel dan bi zaradi tega sitnarili, stresali jezo in bili slabe volje. Zato bomo raje sklenili, da odslej ne bomo več vstajali z levo nogo!



Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media