Izbira živali naj bo preudarna
Človek si izbere žival po svoji potrebi, pa naj gre za osla na dvorišču ali za ribico v akvariju. Domača žival ga motivira, vložek energije, časa in finančnih sredstev pa je odvisen od vrste živali. Tiste, ki so čustveno razvite, s človekom komunicirajo bolj izrazito, hkrati pa je to sožitje precej bolj zahtevno od sožitja z živalmi, ki so na človeka manj navezane.
Izbira živalskega družabnika je odvisna od psihofizičnega stanja skrbnika ter njegovih želja in zahtev. Prezahtevna žival je pogosto prevelik zalogaj. Zato starejši človek v slabi psihofizični kondiciji potrebuje manj zahtevnega hišnega ljubljenčka. Čeprav bo žival ves čas prisotna in očarljiva, ni samoumevno, da jo bo človek tudi vzljubil. Med najpogostejše živalske družabnike uvrščamo pse, mačke, ptiče, zajce, hrčke, želvice in ribe.
Psi in mačke sodijo med časovno, finančno in čustveno najbolj zahtevne hišne živali. Tako pes kot mačka nista primerna za vsakogar, zanju moraš biti fizično zdrav in psihično stabilen. Življenje z njima sodi med najbolj dolgoročne, a hkrati tudi najbolj dinamične oblike sožitja, saj obe vrsti nazorno čustvujeta in upoštevata človekove želje in zahteve. Pes je družinsko naravnan, človeku rad ugodi in mu sledi, medtem ko mačka človekovo družbo želi in potrebuje predvsem zaradi lastnega ugodja.
Ptice so zahtevne in kljub temu, da ne potrebujejo veliko nege, so zmotno na seznamu nezahtevnih živali. So inteligentne živali, ki zahtevajo dnevne izzive, igrače, igrala in komunikacijo s človekom. Če ostanejo brez zaposlitve, lahko postanejo potencialno nevarne za ljudi. Rade zbujajo pozornost z glasnim kričanjem, uživajo, kadar slišijo same sebe, sožitje s človekom pa se zaradi narcisoidne narave ptice zelo pogosto konča tako, da mora žival prej ali slej v drugo domovanje.
Drobni štirinožci, kamor uvrščamo glodavce, kot so hrčki in zajci, niso zahtevne, a tudi ne nenevarne živali. V stres jih spravljajo glasno govorjenje in nenavadni zvoki in gibi, težko se navadijo na dotikanje, v ogroženem položaju pa se pogosto branijo z napadom. Za glodavci ostaja največ odpadkov, statistično pa starejše ljudi najmanj pritegnejo. Mnoge ljudi glodavci celo močno odbijajo, odpor pa veča zakoreninjena zgodovinska vloga škodljivca, ki živi v kanalizaciji, razgrize vsako omaro in prenaša nevarne, nalezljive bolezni.
Akvarijske ribice se uvrščajo med časovno in finančno najmanj zahtevne živali. Poleg tega je dokazano, da zadrževanje v bližini vode človeka sprošča in umirja. Žal je razširjenja vzreja pripomogla k temu, da so gojene akvarijske ribe sicer dobro prilagojene na majhen akvarijski prostor, a so hkrati tudi izredno občutljive. Akvarije z ribami pogosto srečujemo v domovih za starejše, a na ljudi pomirjujoče deluje prej voda kot ribe v njej. Na ribe se namreč le redki čustveno navežejo. Zaradi svojega neodvisnega življenja v vodi so ribe najmanj zanimive ne le za starejše, pač pa tudi za mlajše ljudi.
Želvice se gibljejo v vodi in na suhem in so enako nezahtevne kot ribe, saj ne potrebujejo stalnega nadzora. Starejši ljudje nimajo enake želje po seganju v terarij kot otroci, saj jih čustveno zadovoljuje že sedenje ob njem in opazovanje želvic v vodi in na suhem. Radovedne želvice se pustijo prijemati in rade raziskujejo okolje zunaj terarija, nanje pa se mnogi ljudje navežejo do te mere, da jim dajo ime in jih z veseljem spremljajo.
