Uprimo se jesensko-zimskim tegobam

Uprimo se jesensko-zimskim tegobam

Dobro počutje | nov. '10

Težavam, ki jih prinašajo mrzli meseci s turobnim vremenom in pomanjkanjem sonca se lahko izognemo ali jih vsaj omilimo. Pa ne (le) z zdravili, marveč s preprostimi, vsakdanjimi ukrepi, ki ne zahtevajo veliko časa, denarja in naporov. Zato jih toliko laže sprejmemo in vključimo v naš vsakdanjik.

 

Vsem, ki pogosto obolevajo ali trpijo za kroničnimi boleznimi, zdravniki priporočajo pisanje dnevnika. Tako se bodo s pomočjo zapisanih izkušenj in spoznanj v prihodnosti laže izognili boleznim. Težave, ki se jim ni mogoče (povsem) izogniti, pa si bodo vsaj olajšali in poskrbeli, da jih bodo čim manj bremenile.

Do zdravja si lahko pomagamo na več načinov, ki jih je priporočljivo tudi kombinirati:

 

Z jedilnikom. Poskrbimo, da bomo vsak dan zaužili dovolj vitaminov, mineralov, encimov, koencimov, rastlinskih barvil in drugih bioaktivnih snovi, ki razbremenjujejo in krepijo organizem.

Med vitamini si v teh dneh posebno pozornost zasluži četverica ACDE.

- karotenoidi (predstopnja vitamina A) in vitamin A. Živila, bogata z njimi, so mango, melona, pa tudi lubenica, korenje, špinača, sladki krompir, paradižnik, jajčni rumenjak,

- vitamin C, ki je predvsem v papriki, peteršilju, agrumih, kiviju, jagodah, paradižniku,

 vitamin D ali sončni vitamin, za katerega izsledki novejših raziskav pričajo, da organizmu pomaga v boju proti prehladnim obolenjem in gripi, oziroma preprečuje, da bi sploh zboleli. Z vitaminom D so bogati ribje olje, ribe (slaniki, skuše idr.), morski sadeži, jetra in jajčni rumenjak. Pomemben vir tega vitamina pa je seveda sonce, zato je priporočljivo sončne dni izkoristiti za gibanje na prostem.

- Vitamin E. Potreben je za čiščenje ali razstrupljanje telesa in nevtraliziranje škodljivih prostih radikalov, ki povzročajo bolezni, izčrpavajo in slabijo organizem ter pripomorejo k pospešenemu staranju. Organizem ga lažje izkoristi iz hrane z dodatkom maščobe, sicer pa je v živilih, ki so bolj mastna (orehi, pšenični kalčki, rastlinska olja).Poskrbeti pa je treba za zadosten vnos tudi preostalih vitaminskih snovi (skupine B, H, K).

Med mineralne snovi, ki povečujejo odpornost in vzdržljivost, sodijo cink, selen, kalcij in magnezij.

- Cink: mineral, ki krepi organizem, spodbuja imunost in regeneracijo po bolezni, motnjah in poškodbah. Na lestvici živil, bogatih s cinkom, prednjačijo mandlji, fižol (stročnice), govedina, teletina, grah, ostrige, slaniki, goveja jetra, sončnično in bučno seme, kvas, čaj.

- Selen: nepogrešljiv je v boju proti prostim radikalom. Pomembno je, da selen skupaj z vitaminsko trojko A C E, nevtralizira proste radikale in preprečuje negativne učinke stresa na organizem. Veliko selena vsebujejo morski sadeži, jagnjetina, drobovina, jajca, lupinasto sadje, pšenični otrobi in kalčki.

- Kalcij: dnevne potrebe po kalciju znašajo od 1000 – 1500 mg (starejši ljudje). Največ kalcija je v mleku in mlečnih izdelkih, v zelenjavi (blitva, brokoli, cvetača, koromač, ohrovt, por, regrat, zelje), v sadju (zlasti v suhem), v ribah in morskih sadežih ...

- Magnezij; mineral, ki je nepogrešljiv za telesno odpornost, sodeluje v več kot 300 procesih, ki se vsak dan dogajajo v organizmu. V tankem črevesu se ponavadi vsrka le polovica zaužitega magnezija. Proces absorbcije spodbuja vitamin D, zavirajo pa ga vlaknine, oksalna kislina, maščobe in železo. Glavnino magnezija dobimo s hrano, zlasti iz zeleno-listnate zelenjave. Bogati z magnezijem so še soja, sir, arašidi, orehi, oves, krompir v lupini, banane, avokado, rjavi riž in posušene marelice. Priporočljivo je tudi pitje mineralne vode z magnezijem.

- Vlaknine. Čistijo in razstrupljajo organizem ter mu pomagajo v boju s škodljivimi vplivi ali dejavniki. Z vlakninami so bogate neoluščene žitarice in polnozrnati žitni proizvodi (kruh, pecivo, testenine, mlinci, kosmiči, otrobi, kaša, ...), stročnice (bob, fižol, leča, posušen grah), oreški in semena, zelenjava (cvetača, zelje, ohrovt, grah, brokoli, koleraba, korenje, paprika...), sadje (sveže, surovo, neolupljeno). Na dan je priporočljivo zaužiti od 20 do 35 gramov vlaknin.

 

- Tekočina. To so naravna, izvirska in mineralna voda, čista zelenjavna, posneta goveja, telečja ali perutninska juha, zeleni/beli/rumeni/rdeči/črni čaj, drugi zeliščni čaji, naravni sadni in zelenjavni sokovi in napitki, bela kava (cikorija), kakav s posnetim mlekom itd.

 

Z gibanjem. Razgibani ljudje pozimi dvakrat bolj poredko podležejo okužbam kot zasedeni; če pa že zbolijo, se tudi hitreje pozdravijo. Z gibanjem telesu pomagamo, da ne glede na zunanje razmere uravnava lastno temperaturo. Strokovnjaki priporočajo, da se skušamo v mrazu najprej ogreti z gibanjem; če to ne zadošča, se dodatno oblecimo, popijmo/pojejmo kaj toplega ter zaprimo okna in vrata. Če nas še vedno zebe, vključimo gretje. Povišanje temperature v prostoru je torej zadnji in ne prvi ukrep, ko nastopi mraz. Kdor takoj poveča ogrevanje, zmanjšuje svojo odpornost na mraz, obenem pa organizmu onemogoča, da bi uporabil svoj notranji, naravni sistem prilagajanja na spremembo temperature in da bi ga okrepil. Zato se mnogi ljudje prehladijo, ko že malce zapiha ali pa se ohladi pod optimalno temperaturo. Gibati se je najbolj priporočljivo na svežem zraku, a telovadite lahko tudi v zaprtem prostoru.

 

S sprostitvijo. Napetost, preobremenjenost in stres slabijo in izčrpavajo organizem, načenjajo telesno odpornost in na stežaj odpirajo vrata virusom, bakterijam in glivicam. Zato poskrbite za učinkovito sprostitev – na voljo je v različnih oblikah - od joge, taj čija in poslušanja glasbe do plesa (aerobike telovadbe), ročnih del, hobijev, kuhanja, družabnih iger in sanjarjenja. Izberite tisto, ki vam najbolj prija.

 

S počitkom in spanjem. Poskrbite, da se boste vsak dan temeljito spočili in dobro naspali. Najnovejše raziskave pričajo, da so ljudje, ki spijo manj kot 7 ur, trikrat bolj dovzetni za prehlad in gripo kot tisti, ki si vsako noč privoščijo vsaj 8 ur spanja.

Notranje ravnotežje. Pozitivna čustva in občutki, smeh, vedrina, optimistično razpoloženje, spodbudno razmišljanje in druženje z ljudmi, ki so nam pri srcu, krepijo telesno odpornost in izboljšajo razpoloženje.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media