Prestolnici s severa Evrope

Prestolnici s severa Evrope

Prosti čas | nov. '10


 

Države severne Evrope niso tako pogost cilj turistov kot, denimo, Sredozemlje, toda njihova pokrajina in mesta imajo poseben čar tudi v hladnejših mesecih leta. Pa se še mi sprehodimo po prestolnicah Švedske in Danske.

 

Švedsko glavno mesto Stockholm ima privlačno lego ob Baltskem morju in se razprostira na štirinajstih otokih. V mestnem središču ni čutiti onesnaženosti in na ulicah je varno podnevi in ponoči. Na vsakem koraku preseneča urejenost in vljudnost natakarjev, trgovcev, voznikov ali mimoidočih. Angleščina je povsem samoumeven jezik sporazumevanja.

Stockholm skupaj z okoliškimi kraji šteje več kot milijon prebivalcev. Najstarejši del mesta je Gamla Stan - Staro mesto, ki se razprostira na treh otokih. Največji je Stadsholmen - Mestni otok. Tu so kraljeva palača s častno stražo, katedrala in večji del najstarejšega mestnega jedra z živahno mešanico starih hiš in ozkih ulic. Zahodno od njega je Riddarholmen - Otok plemstva, sredi katerega se dviga stara riddarholmska cerkev, grobnica švedskih vladarjev. Ta otok krasijo številne palače, v katerih se je nekoč pisala zgodovina Švedske. Na najmanjšem otočku, imenovanem Helgeandsholmen, pa je švedski parlament. V bližnjem pristanišču dajejo utrip življenju manjše ladje, s katerimi si je mogoče z vodne strani ogledati mesto, obenem pa so nekatere med njimi del učinkovitega javnega mestnega potniškega prometa.

Modernejša dela mesta sta Norrmalm in Ostermalm na morskem obrežju. Tod je največ barov, trgovin in restavracij, vabi pa tudi živahno nočno življenje.

Zgodovino mesta in Švedske najbolje spoznate v katerem od številnih muzejev. Tako se lahko odpravite v arhitekturni muzej, muzej Alfreda Nobela, pa v muzej, posvečen tramvaju, tobaku in celo policiji. Najbolj privlačne muzeje boste našli na otoku Djurgarden, ki je blizu mestnega središča. Otok je bil nekoč kraljevo lovišče, dandanašnji pa je to največji mestni park, ki se poleti spremeni v priljubljeno kopališče, pozimi pa se okoliške vode spremenijo v priljubljeno drsališče na prostem. Ob mostu, ki povezuje otok z mestom, vabi nordijski muzej, kjer hranijo najpomembnejše predmete iz slavne preteklosti. Nedaleč stran je v moderni zgradbi eden najbolj nevsakdanjih muzejev na svetu, kjer v strogo kontroliranih klimatskih razmerah hranijo mogočno bojno ladjo Vasa iz začetka 17. stoletja. Z množico rezbarskih mojstrovin, s številnimi obarvanimi in pozlačenimi kipi je ladja prava umetnina. Toda žal se je takoj po splavitvi prevrnila na bok in potonila, menda zaradi napačnih dimenzij in napačne obtežitve. Dvignili so jo šele 330 let kasneje, jo skrbno obnovili in jo postavili v muzej.

Na otoku je daleč najbolj znan muzej Skansen, ki ga vsako leto obišče več kot milijon obiskovalcev. Začetki slovitega etnološkega muzeja na prostem segajo v leto 1891, ko je Artur Hazelius (1830-1901) prestavil sem več lesenih stavb, najstarejše so bile zgrajene v 15. stoletju. Na izviren način je želel predstaviti življenje in preteklost z različnih koncev države. V nekaterih stavbah goste sprejemajo v narodne noše oblečena dekleta in predstavljajo življenje v starih časih. Nekatere trgovine, restavracija, pekarna in steklarska delavnica imajo enako vlogo kot pred stoletji. V muzeju se dobro počutijo tudi najmlajši. Razveseljujeta jih zabaviščni park in živalski vrt, v katerem je mogoče občudovati največje živali tega dela Evrope – lose.

 

Kobenhavn – sprehajanje ob vodnih kanalih

Dansko prestolnico je najbolje spoznavati tako, kot to počne mnogo domačinov: peš ali s kolesi. Do kolesarjev je oblast prijazna, saj je v mestu poskrbljeno za številne kolesarske steze in celo za brezplačno izposojo koles. Na kolesih se v mesto podajajo prav vsi: študenti, upokojenci, starši z malčki ter poslovneži s kovčki na prtljažnikih.

Kobenhavn te s svojo lego ob morju in vodnimi kanali, nad katerimi se dvigujejo razgibana pročelja starih hiš, kljub velikosti hitro prevzame. Najprivlačnejše je širše mestno središče s številnimi arhitekturnimi posebnostmi ter z množico trgovin in lokalov za vsak okus. No, žal, ne tudi ravno za vsak žep, saj je mesto eno najdražjih na svetu. Med sprehodom se lahko posvetite gradovom, starim cerkvam in muzejem. Med njimi je tudi muzej voščenih lutk, v drugem spet lahko spoznate dansko arhitekturo, zgodovino prestolnice in podeželja, je še muzej igrač, tobaka, poštni muzej, muzej rekordov ... Morda si kaže zapomniti, da je ob sredah v muzeje brezplačen vstop.

Med številnimi kipi, raztresenimi po različnih koncih mesta je daleč največ pozornosti deležna Mala morska deklica iz Andersenove pravljice. V svoji dolgi zgodovini je sedeč na kamnu ob obali srečala tudi manj prijazne obiskovalce. Vandali so jo kar nekajkrat poškodovali, toda vedno znova se je zmagoslavno vrnila.

Kobenhavn je prava zakladnica tudi za ljubitelje starin saj je skoraj v vsaki mestni četrti mogoče najti starinarnice. Največ jih je v okolici ulice Stroget, kjer je med obloženimi policami mogoče občudovati star porcelan in jedilni pribor, srebrnino, tradicionalne krožnike, raznovrstne klobuke, čipke, pohištvo, nostalgične porcelanaste punčke, pa tudi rabljene obleke, plošče in še kaj. Danci so podobno kot vsi Skandinavci navdušeni nad številnimi dodatki, ki popestrijo dom in mu vdihnejo osebno noto. O tem pričajo tudi bogato založene trgovine s spominki ter številne trgovine s privlačnimi izdelki skandinavskih oblikovalcev. Seveda vabijo tudi modne trgovine, denimo na promenadni ulico Langelinie.

Posebna privlačnost Kobenhavna je vodni kanal Nyhavn, ki so ga izkopali pred tristo leti, da je trgovcem omogočal dostop do mestnega središča. Po kanalih vozijo ladje in z njih lahko spoznate mesto z drugačne perspektive. Ob Nyhavnu se vrstijo zanimive zgradbe in množica lokalov, v katerih je prijetno posedeti. Na nočno potepanje pa se domačini raje odpravijo v mestni predel Norrebro, ki leži severno od mestnega središča.

Po napornem spoznavanju prestolnice si mnogi oddahnejo v slovitem zabaviščnem parku Tivoli, ki je v mestnem središču. Odprli so ga že daljnega leta 1843 in še vedno velja za največjo znamenitost danske prestolnice, saj ga vsako leto občudujejo skoraj trije milijoni obiskovalcev! V Tivoliju se večkrat vrstijo ognjemeti, pogosto pa tu prirejajo večje koncerte najbolj slavnih svetovnih glasbenikov. Vendar še zdaleč ni le park, v katerem bi otroci uživali na vrtiljakih in v vožnjah z vlakci; v ličnih restavracijah se opoldne pri kosilu sestajajo poslovni ljudje, na klopeh med umetelno urejenimi gredicami posedajo upokojenke in družine z majhnimi otroki, sem pa prihajajo tudi ljubitelji umetnosti.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media