Prispevki po novem
Pokojninska reforma posveča prispevkom posebno pozornost, saj v primerjavi z veljavno ureditvijo prinaša bistvene spremembe. Zakaj? Preprosto zato, ker so prispevki glavni vir prihodkov pokojninske blagajne. Že zdavnaj so namreč minili časi, ko so prispevki zaposlenih in delodajalcev zadoščali za kritje vseh izdatkov pokojninskega zavoda, zato so obveznosti državnega proračuna vse večje.
Cilj pokojninske reforme je med drugim doseči večjo odvisnost pokojnine od plačanih prispevkov. Zato v prihodnje naj ne bi več imel noben zavarovanec priznane pokojninske dobe, če ne bi bili plačani prispevki. Po zdajšnji ureditvi je namreč to pravilo veljalo le za samozaposlene, ne pa tudi za delavce v delovnem razmerju. Če bo predlagani ZPIZ-2 sprejet, bo spremenil dosedanjo ureditev tako, da se bo v pokojninsko dobo priznalo obdobje do uveljavitve novega zakona (do konca leta 2010), če je delodajalec prispevke za delavce zgolj obračunal, ne pa tudi nakazal v pokojninsko blagajno. Naslednji pomemben ukrep pa je, da se obdobja, za katera niso bili plačani prispevki, ne bodo vštevala v pokojninsko osnovo, od katere se odmerja pokojnina.
Stimuliranje zaposlovanja starejših delavcev
V dosedanjih razpravah je bilo pogosto vprašanje, kako urediti sistem prispevkov, da bi vplival na daljšo aktivnost in na zaposlovanje starejših delavcev. Še zlasti delodajalci so se zavzemali za to, da bi za te delavce plačevali prispevke po znižani stopnji. Predlagatelj je temu prisluhnil, tako da naj bi po novem del prispevkov za starejše delavce kril državni proračun. Ni pa ugodil zahtevi določenih interesnih skupin po limitiranju zgornje osnove za plačilo prispevkov. To odločitev je predlagatelj argumentirano utemeljil in lahko upamo, da bodo z njo soglašali tudi poslanci državnega zbora.
»Udarec za samozaposlene«
Te dni smo v sredstvih javnega obveščanja lahko prebrali, da bo nova pokojninska reforma, kar zadeva plačevanje prispevkov, »udarec za samozaposlene«. Pri tem pa je potrebna celovitejša in objektivna informacija.
Po zdaj veljavni ureditvi se samozaposlenim določajo zavarovalne osnove po doseženem dobičku. Zasebniki plačujejo tako prispevke zavarovanca kot prispevke delodajalca. Skupna prispevna stopnja za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje 24,35 odstotka (upoštevaje prispevke za celotno socialno varnost pa 38,20 odstotka). Po dosegljivih podatkih je najnižja zavarovalna osnova za samozaposlene 734,15 evra, kar je tudi znesek veljavne minimalne plače za leto 2009, sledi ji zavarovalna osnova 888,41 evra, najvišja osnova pa je 3.553,66 evra. Najnižja osnova predstavlja znesek veljavne minimalne bruto plače, najvišja pa 240 odstotkov povprečne bruto plače. ZPIZ-2 res predvideva zvišanje zavarovalnih osnov, in to postopno do konca prehodnega obdobja. Po predlagani ureditvi najnižja zavarovalna osnova ne bi smela biti nižja od 60 odstotkov zadnje znane povprečne bruto plače zaposlenih v RS po izteku večletnega prehodnega obdobja, najvišja pa bi bila omejena na 3,5 - kratnik povprečne bruto plače zaposlenih v RS. Ali je predlagano zvišanje sprejemljivo za vse samozaposlene, bo treba v nadaljnjih razpravah odgovorno in argumentirano oceniti. Ne gre namreč prezreti številnih opozoril, da samozaposleni v primerjavi z delavci v delovnem razmerju v sisteme socialnih zavarovanj, torej tudi PIZ, prispevajo premalo. Iz razpoložljivih podatkov ZPIZ pa sledi, da je bilo 80,32 odstotka samozaposlenih (ki nimajo nobenega drugega zaposlenega), zavarovanih od najnižje zavarovalne osnove. Če upoštevamo še naslednjo zavarovalno osnovo, pa je bilo takih zavarovancev 96,26 odstotka. Samozavarovancev, ki so zaposlovali še druge delavce, pa je bilo v prvih dveh najnižjih zavarovalnih osnovah skupaj 89,65 odstotka. Res je, da je skupina zavarovancev zasebnikov, če jo ocenjujemo po dejavnosti, zelo raznovrstna, vendar se kljub temu zastavlja vprašanje, ali je pri vseh ekonomska moč tako majhna, da jih toliko plačuje prispevke po najnižji zavarovalni osnovi. Najnižja minimalna osnova za plačilo prispevkov, ki je zdaj 734,15 evra, je torej nižja od najnižje pokojninske osnove (842,66 evra bruto). Plačilo prispevka od najnižje zavarovalne osnove ne zagotavlja odmere pokojnine od dejanske osnove, temveč od najnižje pokojninske osnove. Torej vsi zavarovanci, ki plačujejo prispevek od minimalne zavarovalne osnove, so in bodo zaradi sistema solidarnosti tudi po novi ureditvi deležni večjih pravic. Torej bo treba utemeljenost zvišanja zavarovalnih osnov za samozaposlene presojati tudi s stališča, do kam naj seže solidarnost, saj mora biti tudi pravična. V to kislo jabolko bo treba vsekakor ugrizniti, pri tem pa upoštevati interese vseh in ne le tistih, ki so zdaj najbolj naglasni.
Končno naj opozorim še eno pomembno novost, ki zadeva odpise in obročno odplačevanje prispevkov. Nova ureditev predvideva, da v prihodnje ne bi več bilo te možnosti, čemur pa delodajalci ostro nasprotujejo. Vprašanju, ki je še zlasti v zaostrenih kriznih razmerah zelo pereče, bo zato treba posvetiti posebno pozornost in morda le dovoliti za krajše obdobje obročno odplačevanje prispevkov tistim delodajalcem, ki bi se resnično znašli v težkem gospodarskem položaju, seveda pa ob soglasju prizadetih delavcev.
