VAŠA SVETOVALKA: Milena Paulini

Dobro je vedeti | nov. '10

Starostna pokojnina brez zmanjšanja

Bralec J. D. iz Ljubljane navaja, da je star 61 let in 4 mesece ter da ima 33 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Delodajalec mu je kot invalidu III. kategorije invalidnosti odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, s tem da je prej pridobil mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Po izteku odpovednega roka in po prenehanju delovnega razmerja se bo bralec novembra letos prijavil na zavodu za zaposlovanje. Zanima ga, ali se lahko upokoji, preden bo star 63 let, in za koliko bi se mu pokojnina zmanjšala, saj bi z dodano dobo za čas študija in služenja vojaškega roka izpolnil pogoj 40 let pokojninske dobe, še preden bi dopolnil starost 63 let.

Po delovnopravni zakonodaji je delodajalec bralcu kot starejšemu delavcu povsem zakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, upoštevaje tudi njegovo invalidnost - pridobil je namreč pozitivno mnenja komisije - saj je bralcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino, to je v njegovem primeru starost 63 let in najmanj 20 let pokojninske dobe. Pri zavodu za zaposlovanje bo tako bralec pridobil pravico do denarnega nadomestila v trajanju največ 24 mesecev, saj je starejši od 55 let in ima več kot 25 let zavarovanja, ali do starosti 63 let, ker bo takrat izpolnil pogoje za starostno pokojno z najmanj 20 leti pokojninske dobe.

Zdaj veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa zavarovancem omogoča, da pridobijo pravico do starostne pokojnine z upoštevanjem let zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju in dejanski čas obveznega vojaškega roka kot dodane dobe, ne pa tudi za odmero pokojnine. Bralec bo pogoj pokojninske dobe 40 let izpolnil z dodano dobo za študij in služenje vojaškega roka, preden bo dopolnil starost 63 let, zato bo lahko pravico do pokojnine uveljavil že pred potekom pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, saj bo ta verjetno zanj finančno ugodnejša. Ker je bralec invalid III. kategorije, mu bo starostna pokojnina odmerjena brez zmanjšanja, če se bo upokojil pred dopolnitvijo starosti 63 let z dodano dobo, saj v tem primeru ni potrebna najmanj 12-mesečna prijava na zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe.

Nadomestilo za invalidnost

Bralec Z. K. z Mute piše, da ima od maja 2008 dalje priznano pravico do nadomestila za invalidnost. Ker je star 51 let in ima 34 let in 8 mesecev pokojninske dobe, mu je bilo nadomestilo odmerjeno v zelo nizkem znesku - približno 240 evrov. Zanima ga, ali je bilo nadomestilo odmerjeno pravilno in kakšen je postopek za invalidsko upokojitev.

Iz priložene dokumentacije sledi, da je bil bralec zaradi posledic bolezni od maja 2008 dalje z odločbo pokojninskega zavoda razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami. Ker mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje ali krivde in je bil v času nastanka invalidnosti kot uživalec denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje obvezno zavarovan, mu je bila pravilno priznana pravica do nadomestila za invalidnost v višini 60 odstotkov invalidske pokojnine ali osnove za odmero dodatnih pravic, veljavne na dan nastanka invalidnosti, to je 28. 5. 2008.

Invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe mimo dela, se mu je odmerila od pokojninske osnove v odstotku, ki je odvisen od dneva dopolnjene pokojninske dobe do nastanka invalidnosti, to je za 26 let in 5 mesecev, in od prištete dobe. To je fiktivna pokojninska doba, ki se mu je upoštevala pri odmeri invalidske pokojnine v skupnem trajanju 8 let in 3 mesece in predstavlja dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, ko bi dopolnil 58 let starosti, ter polovico obdobja med datumom, pri katerem bi dopolnil starost 63 let. Upoštevaje 34 let in 8 mesecev pokojninske dobe, se mu je invalidska pokojnina odmerila v višini 67,25 odstotka pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega povprečja plač od leta 1976 do 1995, in bi znašala na dan nastanka invalidnosti 345,61 evra. Ker pa je bila tako odmerjena invalidska pokojnina nižja od zneska invalidske pokojnine, če bi bila odmerjena od najnižje pokojninske osnove za pokojninsko dobo 40 let, mu je bilo nadomestilo za invalidnost v višini 60 odstotkov odmerjeno od osnove za odmero dodatnih pravic, ta pa je maja 2008 znašala 382,79 evra. Tako odmerjeno nadomestilo v znesku 229,67 evra je bilo namreč ugodnejše, kot če bi bilo odmerjeno v višini 60 odstotkov bralčeve invalidske pokojnine, saj bi znašalo le 207,36 evra. Bralec bo imel pravico do tega nadomestila, ki se usklajuje enako kot pokojnine, dokler bo prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, če bo izpolnjeval obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Če pa bo pri njem kasneje prišlo do spremembe invalidnosti ali pridobitve statusa zavarovanca, denimo, da se bo zaposlil, mu bo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja odmerjeno na novo, upoštevaje pač nastale spremembe. Če bo pri bralcu ugotovljena invalidnost I. kategorije, pa bo pridobil pravico do invalidske pokojnine, saj že izpolnjuje pogoje pokojninske dobe za pridobitev te pravice. Postopek za oceno invalidnosti I. kategorije se lahko začne tudi na zahtevo zavarovanca, praviloma pa na predlog osebnega ali imenovanega zdravnika. Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je uveden, ko zavod prejme zahtevo skupaj s popolno dokumentacijo o zavarovančevem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti.