Skromna novembrska uskladitev?

Dobro je vedeti | nov. '10

November je v sistemskem zakonu (ZPIZ-1) določen kot drugi rok za uskladitev pokojnin v koledarskem letu. Zaradi začasnega omejevanja rasti izdatkov za ta namen, pa tudi te uskladitve ne bo mogoče opraviti tako, kot določa navedeni zakon, temveč bo lahko tako kot februarska uskladitev izvedena po zakonu o intervencijskih ukrepih zaradi gospodarske krize (ZIUZGK), ki velja od 1. januarja do 31. decembra 2010.

Interventni zakon prepolavlja možne višine uskladitev, določene v sistemskem zakonu! Novembra se tako lahko pokojnine uskladijo za 50 odstotkov dosežene rasti povprečne plače za obdobje januar – september 2010 v primerjavi s povprečno plačo za obdobje januar – december 2009. Višina uskladitve pa je tudi po tem zakonu tako kot po ZPIZ-1 omejena; znašati sme največ toliko odstotkov, da povprečno zvišanje najnižje pokojninske osnove, veljavne v letu 2010, po opravljeni februarski in novembrski uskladitvi v primerjavi z mesečnim povprečjem te osnove, veljavne v letu 2009, ne preseže 50 odstotkov ocenjene rasti povprečne plače za obdobje januar – december 2010 v primerjavi z njenim povprečjem v obdobju januar – december 2009, prikazane v jesenski napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj.

Po poprejšnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila povprečna bruto plača, izplačana za obdobje januar – avgust 2010, 1474,58 evra, lanska povprečna bruto plača pa je bila 1438,96 evra. Razlika med obema zneskoma je torej 2,5 odstotka. Uradni statistični podatki o povprečni plači zaposlenih, izplačani za obdobje januar – september 2010, bodo predvidoma znani 15. novembra 2010. Tedaj bo znan tudi podatek o njihovem zvišanju v predpisanem obdobju, določenem za sprejem odločitve o novembrski uskladitvi pokojnin.

Po statističnih podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bila povprečna najnižja mesečna pokojninska osnova, veljavna v obdobju januar – oktober 2010, 544,61 evra, lansko mesečno povprečje pa 535,51 evra. Letošnje povprečje je tako za 1,7 odstotka višje.

Iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2010 sledi, da naj bi se povprečna bruto plača v obdobju januar – december v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zvišala za 3,7 odstotka. Polovica te rasti, merjeno z zvišanjem najnižje pokojninske osnove, kar je po ZIUZKG meja za določitev novembrske uskladitve pokojnin, znaša zaokroženo 1,9 odstotka. Povprečna mesečna najnižja pokojninska osnova je zaradi februarske uskladitve že višja od mesečnega povprečja prejšnjega leta za 1,7 odstotka, tako da za uskladitev pokojnin v novembru ostaja ob zdaj znanih elementih, določenih z zakonom, le bore malo (1,9/1,7 = 0,2 odstotka).

Na drugačno višino odstotka novembrske uskladitve pokojnin ne more vplivati statistični podatek o zvišanju povprečnih plač v predpisanem obdobju, ki bo znan sredi novembra, temveč le morebitna sprememba ocene njihovih gibanj, prikazane v napovedi. Dokončna odločitev bo znana po seji sveta zavoda, ki bo predvidoma v drugi polovici novembra.

Intervencijski zakon pa ni posegel v veljavnost uskladitev, ki jo določa sistemski zakon. Tako se upravičencem poleg usklajene pokojnine v mesecu, v katerem je bila uskladitev opravljena, izplača tudi ustrezna razlika za nazaj.

Jože Kuhelj

Prispevek KAD po novem določa zakon

Državni zbor je konec septembra sprejel zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki te družbe in Slovenske odškodninske družbe (ZPKDPIZ). Pomemben je zato, ker med drugim določa znesek in način letnega prenosa sredstev Kapitalske družbe (KAD) v pokojninski zavod.

Z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uveljavljenim v letu 1992, so bila kot možen vir finančnih sredstev za pokrivanje odhodkov ZPIZ določena tudi sredstva kapitalskih skladov. Navedeni zakon je zahteval ustanovitev posebnega kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, katerega osnovni kapital so v pretežni meri sestavljale delnice, deleži in kupnine od prodaje podjetij na podlagi predpisov o lastninskem preoblikovanju. Sprva je bil v lasti in upravljanju zavoda, po zakonski spremembi v letu 1996 pa je sklad postal samostojna pravna oseba, namenjena ustvarjanju dopolnilnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Z uveljavitvijo zdajšnjega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa so se naloge in pristojnosti spremenile in razširile. Na tej podlagi od leta 1999 dalje sklad zagotavlja pokojninskemu zavodu dodatna sredstva. Od tedaj do vključno leta 2009 je bilo iz tega naslova zbranih dobrih 413 milijonov evrov. Lani nakazana sredstva so znašala 49 milijonov evrov, kar je predstavljalo 1,1 odstotka prihodkov zavoda. Višino teh sredstev je določala vlada. To pa po uveljavitvi ZPKDPIZ ne bo več potrebno.

Sprejeti ZPKDPIZ zavezuje družbo KAD, da zavodu vsako leto nakaže 50 milijonov evrov, in sicer najpozneje do 30. septembra. Nakazilo se izplača kot odhodek iz poslovanja. Osnovo zanj predstavljajo donosi, ustvarjeni z upravljanjem premoženja družbe. Zakon določa tudi namen nakazila: uporabi se za usklajevanju pokojnin, določeno z zakonom, s katerim je urejeno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za vsakoletno nakazilo je mogoče uporabiti tudi dobiček, morebitni ostanek pa se nameni za nakup novih naložb.

J. K.

Teže do vdovske pokojnine?

Predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), o katerem razpravlja državni zbor, med drugim predvideva tudi bistveno strožje pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine. Če bo predlog sprejet, bo to pravico iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja mogoče pridobiti šele pri pet let višji starosti kot doslej.

Po veljavnem zakonu lahko vdova ali vdovec umrlega zavarovanca ali uživalca pravic uveljavi pravico do vdovske pokojnine, če je do njegove smrti dopolnil(a) 53 let starosti. Če bi bil ZPIZ-2 sprejet v predlagani obliki, bi se zahtevana starost za pridobitev pravice do te pokojnine zvišala na 58 let! Do zvišanja sicer ne bi prišlo takoj, temveč postopoma, v obdobju petih let, kar pa je nenavadno kratko prehodno obdobje. Zahtevana starost bi se vsako leto zvišala za eno leto. V letu 2011 bi znašala 54 let, v letu 2012 bi se zvišala na 55 let itd. Zahtevana starost 58 let bi tako veljala že od leta 2015 dalje.

Na novo določena starost za pridobitev pravice do vdovske pokojnine bo vplivala tudi na starost ob začetku tako imenovane čakalne dobe za pridobitev pravice do vdovske pokojne. Po zdajšnji ureditvi vdovi ali vdovcu, ki ob smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnil(a) 53 let starosti, dopolnil(a) pa je 48 let, začne teči čakalna doba za pridobitev pravice do vdovske pokojnine in se izteče z dopolnitvijo starosti 53 let. Po predlagani ureditvi pa bi čakalna doba začela teči z dopolnitvijo starosti 53 let. Tudi v tem primeru bi bil dvig starosti postopen. Začel bi se s starostjo 49 let v letu 2011, novo določena starost 53 let pa bi veljala od leta 2015 dalje.

Ugodnejši pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, ki trenutno veljajo za vdovo ali vdovca, če ob smrti zavarovanca ali uživalca pravic nima lastnosti zavarovanca, pa v predlagani ureditvi niso predvideni. Vdova ali vdovec zdaj pridobi pravico do vdovske pokojnine pri nižji starosti (48 let), nižja od siceršnje pa je tudi starost za začetek čakalne dobe (45 let).

S predlaganim ZPIZ-2 se spreminjajo tudi veljavni pogoji, ki jih je moral izpolnjevati pokojnik, da so lahko družinski člani pridobili pravico do vdovske in družinske pokojnine. Možnost, po kateri so bili ti pogoji izpolnjeni, če je pokojnik dopolnil najmanj pet let zavarovalne ali deset let pokojninske dobe, po novem ni več predvidena. Po novem naj bi bili pogoji izpolnjeni, če je pokojnik izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine ali pa je že užival katero od teh pokojnin ali pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.

Spremembe so predlagane tudi pri pogojih za pridobitev pravice do družinske pokojnine. Zvišala naj bi se starost, pri kateri lahko starši umrlega, ki jih je do svoje smrti preživljal, pridobijo pravico do družinske pokojnine, in sicer od 58 na 60 let. Zvišanje starosti bi bilo postopno. Oži se tudi krog oseb, ki bi bile po novem upravičene do družinske pokojnine. Te pravice ne bi več imeli bratje in sestre pokojnika, čeprav jih je preživljal do svoje smrti. Odpadla naj bi tudi formalna delitev na ožje in širše družinske člane, še vedno pa bi bila v veljavi pri odmeri družinske pokojnine.

Pri odmeri teh dveh pokojnin kaže posebej omeniti predlagano opustitev zajamčene pokojnine, ko vdova ali vdovec poleg pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine izpolnjujeta tudi pogoje za lastno invalidsko, predčasno ali starostno pokojnino. Veljavna ureditev takemu upravičencu zagotavlja pokojnino v višini mejnega zneska. Še naprej pa bi bila zagotovljena tudi možnost izplačila dela vdovske pokojnine. Predlagana pa je sprememba zgornje meje za izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine na 16 odstotkov zneska najnižje pokojninske osnove.

Izpeljana je tudi nekoliko drugačna delitev, če sta do vdovske pokojnine upravičena zakonec iz poznejše zakonske zveze in razvezani zakonec. Predvideno je, da bi se v primeru, če uveljavlja izplačilo dela vdovske pokojnine le eden od njiju, souživalcu priznala vdovska pokojnina v višini razlike med vdovsko pokojnino in izplačilom dela vdovske pokojnine, kar je ugodneje od zdaj veljavnega načina.

J. K.

Leta 2011 brez uskladitev?

Vlada je konec septembra državnemu zboru posredovala v sprejem po nujnem postopku predlog zakona o intervencijskih ukrepih zaradi gospodarske krize, katerega pravočasen sprejem in uveljavitev bi po njenih ocenah predlagatelja preprečila nastanek težko popravljivih posledic za delovanje države, do česar bi lahko prišlo zaradi morebitnih motenj v delovanju finančnega sistema. Izdatke pokojninskega zavoda naj bi znižali z »zamrznitvijo« usklajevanja pokojnin.

Predlagani zakon začasno omejuje rast izdatkov državnega proračuna, proračunov občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in to tako, da zmanjšuje višino uskladitev, določenih z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom (ZUTPG) in z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ-1). Poleg tega podaljšuje tudi rok za začetek uporabe zakona, ki ureja vrtce, zahteva pa dodatna proračunska sredstva. Poleg tega pa zakon začasno omejuje tudi prejemke in plače javnih uslužbencev in funkcionarjev ter zmanjšuje odstotek sofinanciranja investicij občin, določenih z zakonom, ki ureja njihovo financiranje.

Zmanjšanje uskladitev

Kako si jih predlagatelj zakona predstavlja? Zelo dosledno! V letu 2011 sploh ne bi bilo nobene uskladitve pokojnin in prejemkov, za katere navedena zakona določata način uskladitve. V letu 2012 pa bi se pokojnine in drugi prejemki lahko uskladili z veljavnostjo od 1. januarja dalje, vendar le v primeru, če bi rast cen življenjskih stroškov v letu 2011 presegla dva odstotka. Uskladitev bi ustrezala razliki nad dvema odstotkoma rasti cen življenjskih potrebščin. Predlagani zakon določa tudi višino letnega dodatka za leto 2011. Višji bi znašal 367,95 evra, nižji pa 223,55 evra. To je toliko kot letos.

Za plače in socialne transferje je treba nameniti dobro polovico odhodkov državnega proračuna. Če predlagani zakon ne bi dobil podpore, bi bilo treba v letu 2011 zagotoviti v proračunu blizu 450 milijonov evrov, od tega 100 milijonov za usklajevanje pokojnin, 35 milijonov za socialne transferje, 12 milijonov za subvencioniranje vrtcev in 303 milijone za plače in dodatke. Toliko bi znašal tudi proračunski in javnofinančni primanjkljaj ali pa bi se morala za navedeni znesek znižati investicijska vlaganja. Dejstvo je, da zaradi gospodarske krize prejemki proračuna upadajo, izdatki pa povečujejo. Ker država nima na voljo rezerv, večji primanjkljaj nujno povečuje tudi njeno zadolževanje.

Ali bo zakon sprejet v predlagani obliki ali z določenimi spremembami, o katerih še potekajo intenzivne razprave in pogajanja, bo zelo verjetno znano v dneh, ko bo ta številka Vzajemnosti že izšla.

J. K.