December je mesec ...

December je mesec ...

dec. '10

 ko človek dela obračun sam s seboj in pregleda vse tisto, kar bi bil lahko storil, pa ni, ko bi lahko kaj rekel, pa ni, ko bi lahko ukrepal, pa ni. Pred novim letom si se spopadel sam s seboj in si potem sprejel dobre sklepe za naprej. Taka je bila navada, a se je porazgubila v decembrski bleščavi umetnih zvezd, petard in drugih pirotehničnih iznajdb.

In če sem bila vse leto tiho, je zdaj čas, da povem naglas, kaj mislim. Tudi pri nas, tukaj, na samem robu Evrope se namreč dogaja nekaj, kar ima v Evropi že prepoznaven obraz. Kot vedno smo malo za časom, ki pa nas nezadržno dohiteva, tako kot nas je tudi kriza dohitela leto pozneje kot druge.

Pred nedavnim mi je elektronsko pismo poslala mlada raziskovalka, ki že nekaj let deluje v Parizu in ki ji iz domačega časopisja pošiljam zanimive članke. Pisala mi je sredi najhujših demonstracij, ki so jih Francozi in še posebej Parižani uprizarjali zaradi pokojninske reforme. Napisala je, da bi se morali mi, Slovenci, tukaj pod Alpami učiti od Francozov, kako se demonstrira. In prav ima.

Iz glave mi ne gre slika tistih nekaj upokojencev, ki so na poziv sindikatov demonstrirali pred parlamentom. Prišlo jih je osem. Vsega OSEM! Ali res nikogar ne zanima, kako nam bodo odmerjali pokojnine, so demonstracije res nekaj, kar ne zanima starejše generacije?

Priznam, nisem bila tam. Nisem demonstrirala, pa čeprav bi morala. Priznam tudi, da se mi je zdelo neumno, da bi stala tam, še bolj neumno, da bi sama doma napisala transparent, s katerim bi potem mahala pred skupščino. Priznam, da transparenta še nikoli nisem sama naredila in še manj nosila po cesti. Vendar razmišljam, da bo morda to potrebno prej ali slej. Ne domišljam si, da bom spremenila svet, saj je to vedno bila naloga mladih. A kje so mladi? Ali tudi njih ne zanima, kaj jim pripravljajo oblastniki, ki so jih polna usta polresnic in odkritih laži?

Iz sveta prihajajo zgledi, kako urejati neurejeno. Pa je res čudno, da sami nimamo ničesar pokazati, razen kmečkih puntov, pa še te so snovali in izpeljali tam nekje na meji s Hrvaško, če se prav spominjam. So Kranjci kdaj stavkali? So se kdaj upirali gosposki? So pokazali, kaj si mislijo, ko so trpeli pod težko roko Marije Terezije, pod goljufivo državo SHS, pod prejšnjim režimom, ki je molzel in molzel, pustil pa samo velikanske dolgove Ljubljanske banke? Smo se kaj upirali, ko so tajkuni z dovoljenjem vlade in privzetih zakonov sprivatizirali vse, kar smo v prejšnjem sistemu zgradili sami - od cest do vrtcev, pa je zdaj, na koncu še vedno mogoče kaj nagrabiti - od železnic do energetike in celo domov za starejše, saj jih občine že ponujajo (svojim najbližjim) ...

Iz različnih evropskih združenj za starejše že nekaj časa razpošiljajo modele pisem, s katerimi naj bi vsak starejši človek zahteval od svojega poslanca, da zastopa njegove interese. Kako naivno: mi imamo tak volilni sistem, da nihče nima svojega poslanca - ima pa strankarskega liderja, ki pa je ... No, ne bom nadaljevala, naj vsak sam razmisli o tem. Vsak napor, da bi spremenili volilno zakonodajo, je v tem sistemu obsojen na propad. Pa kljub temu lahko rečem vsaj to, da bom prihodnje leto tudi jaz šla na demonstracije, da se bom aktivno udeležila zahtev po spremembi zakonodaje, da ne bom več samo od strani gledala, kaj se dogaja, in se vedla samocenzurirajoče. Kdo pa mi kaj more? Prednost starosti je v tem, da si lahko privoščiš tako rekoč vse!


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media