Uporabi moč volje

Uporabi moč volje

Dobro počutje | jan. '12

Ob novem letu mi je dolgoletna znanka, ki ji življenje ni prizanašalo, spodbudno sporočila: »Naj ti bo to leto zdravo in smiselno. Svoje težave pusti počivati in morda se bodo rešile tudi same od sebe. Vsak dan pozitivno razmišljaj, čeprav je včasih težko, UPORABI MOČ VOLJE in bodi dejavna tudi v starosti. Moč volje izhaja iz hotenja. Razumljivo je, da smo včasih uspešni tudi zaradi različnih spletov okoliščin. A uspeh in neuspeh sta medsebojno povezana. Prvi ne obstaja brez drugega.«

To njeno novoletno sporočilce sem hvaležno sprejela in o njem kar dolgo razmišljala.
Prav to naj bi postala filozofija in praktična psihologija našega življenja. Morda mnogi izmed nas preveč pričakujejo od življenja. Ne zadovoljijo se z majhnimi radostmi, predvsem pa ne s skromnostjo.
Švicarski psiholog U. Mayer je lani temu posvetil obširno knjigo. Ugotavlja, da je treba v zdajšnjem kriznem času živeti enostavnejše življenje. (Dovolite, da to zapišem po njegovo, v nemščini: Ein einfaches Leben führen). Tega si želi veliko ljudi ne glede na svoja leta in položaj. Ob tem si želijo, da bi bilo čim več delovnih dni brez stresa, da bi imeli več časa zase, za prijatelje, da bi družino, dom in okolje osvobodili odvečne navlake. Zato naj človek ne kupuje stvari, ki jih jutri ne bo več potreboval, opozarja psiholog Mayer.
Zavedati pa se moramo, da se ob vsem tem, kar smo povedali, zelo razlikujemo med seboj. Prav zato tudi ne moremo govoriti o splošno veljavnih nasvetih za premagovanje problemov. Obstajajo namreč osebnostni dejavniki, ki vplivajo na našo osebno blaginjo. Če smo čustveno bolj občutljivi in labilni, bo tudi naše splošno počutje slabše, kot če smo čustveno stabilni in odporni na različna stresna dogajanja. Vsa ta vprašanja izčrpno proučuje psihologija kot znanost o duševnosti in vedenju ter skuša ugotoviti njegove vzorčne dejavnike.

Izboljšajmo medčloveške odnose
Medsebojni odnosi v družbi so v našem življenju najpomembnejši. Če so slabi, skrhani nas vznemirjajo, zmanjšujejo kakovost življenja, predvsem pa načenjajo naše duševno zdravje. Tega je danes resnično veliko. Pa se tega zavedamo in imamo tudi voljo, da bi to spremenili?
Obtožujemo sami sebe in druge, namesto da bi raje z močno voljo skušali spremeniti pasivne ali agresivne medsebojne odnose. Vzroke za to pogosto zasledim tudi v vprašanjih bralcev v različnih svetovalnih rubrikah časnikov in revij.
Ljudje iščejo pomoč v hudi stiski, ki je posledica načetih medsebojnih odnosov v družini in v širšem okolju.
Življenje nam danes nalaga večje zahteve in s tem tudi obremenitve. Nekateri so nanje bolj, drugi spet manj odporni. Najhuje pa je, ko se človek zaradi tega zlomi, zboli.
Nedavno sem prejela pismo ene od naših naročnic, v katerem obupano opisuje odnos z odraslim sinom, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu. Pismo je anonimno. Če bi se podpisala in priložila naslov, bi ji zagotovo odgovorila in ji svetovala, kam naj se obrne po nasvet, saj sem prepričana, da je v takih primerih svetovanje uspešno le, če se soočiš s človekom, ki želi dobiti nasvet na štiri oči. Seveda pa je treba najprej slišati obe plati. V tem primeru mater in sina.
Za skaljene medsebojne odnose so skoraj v vseh primerih krivi številni psihološki in socialni vzroki, tudi zdravstveno stanje, predvsem pa posameznikove osebnostne značilnosti, morda tudi z odraščanjem pogojeni vzroki.
Zato bralki lahko samo svetujem, da se v tej svoji stiski obrne na svojega zdravnika, ki jo najbolje pozna, pozna pa tudi težave v družini, tako da ji bo lahko svetoval, kam se naj obrne za pomoč.
Človek v stiski  pa pogosto pozabi, kaj lahko naredi sam! Najprej moramo trezno in prav nič čustveno prizadeto premisliti, kaj nam povzroča težave in kako se nanje odzivamo. Večkrat namreč pozabimo, da morda tiči kanček krivde tudi v nas? Značilno je namreč, da večina prizadetih misli, da so za njihovo stisko in težave krivi zgolj drugi. Razmislite o tem!
Tako razmišljanje zahteva MOČNO VOLJO. Ob tem pa bomo vsaj za trenutek doživeli notranji mir, ki nam bo pomagal razjasniti možnosti, kako rešiti nesporazume v medsebojnih odnosih.
Če pa je naša stiska zavoljo neustreznih medsebojnih odnosov prehuda, če nam jemlje moč, pogosto tudi energijo, poiščimo strokovno pomoč, ki smo jo že omenili. Pomembno je, da nas nekdo razumevajoče posluša, nato pa nam strokovno svetuje. Že s tem, da nas poskuša razumeti, nas tudi delno razbremeni napetosti in stiske. Ne izgubljajmo potrpljenja v medsebojnih odnosih!
Anselm Grün s tem pri tem opozarja: »Drug drugega prehitevajte v vzajemnem spoštovanju.«


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media