Presaditev izboljša kakovost življenja
Več kot polovica bolnikov z dokončno ledvično odpovedjo, ki začenja dializno zdravljenje, je starejših od 67 let. A starost ni ovira za presaditev ledvice, kar izboljša kakovost bivanja in podaljša življenje v primerjavi z zdravljenjem z dializo.
Zaradi napredka medicine lahko kirurgi presajajo številne organe, denimo srce, pljuča, jetra, trebušno slinavko in ledvice umrlih darovalcev, tudi tanko črevo. Presaditi je mogoče še tkiva in celice, najpogosteje roženice, pa srčne zaklopke, hrustanec, kožo, kostne strukture, žile, spodnje in zgornje okončine ...
»Biološka starost za presajanje organov sama po sebi ni ovira. Predvsem pri presajanju ledvic ni zgornje starostne meje,« pravi doc. dr. Miha Arnol, dr. med. s kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana in doda: »Res pa imajo starejši bolniki pogosteje pridružene kronične bolezni, pogostejša so rakava obolenja, zato kandidate za transplantacijo temeljito pregledamo, da izključimo morebitne bolezni ali okužbe. Preprosteje povedano, bolnik mora biti sposoben prestati tako zahtevno operacijo, kot je presaditev ledvic.« V Eurotransplantu (organizacija za izmenjavo organov umrlih darovalcev), v katerega so poleg Slovenije vključene še Avstrija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Hrvaška, deluje tudi seniorski program, ki omogoča, da bolnikom, starejšim od 65 let, ki so na dializi, presadijo organe podobno starih bolnikov. Med darovalci so denimo tudi ljudje, stari 75 ali 80 let.
Presajanje ledvic starejših darovalcev
»To ima svoje prednosti in tudi slabosti,« meni nefrolog Miha Arnol. »Prednost je v tem, da je prejemnikov manj in je čakalni čas na transplantacijo ledvice v povprečju krajši. Slabost pa je v tem, da organi starejših darovalcev niso tako kakovostni kot od mlajših. Vendar pa moramo upoštevati, da pričakovana življenjska doba starejšega bolnika ni enaka kot pri mnogo mlajšem in je zato smiselno, da mlajši bolniki dobijo ledvico, ki bo delovala dlje časa. Tudi če pacient ne dobi, medicinsko gledano, idealne ledvice, je presajanje za starejšega bolnika pomembno, saj s tem pridobi čas. Res pa je, da mora redno hoditi na preglede in jemati zdravila, ki imajo tudi stranske učinke, a tudi to je treba vzeti v zakup.«
Na čakalni listi za presaditev ledvice je pri nas od pet do deset bolnikov, ki so starejši od 65 let, kar je manj kot deset odstotkov vseh, ki čakajo na novo ledvico (v tujini je starejših že skoraj četrtina). »Pri starejših bolnikih je čas od odvzema ledvice do presaditve zelo pomemben, saj naj bi bil krajši od 16 ur. Prav zato v seniorskem programu poteka izmenjava le na nacionalni ravni. Kadar imamo starejšega darovalca ledvice, najprej poiščemo možnega prejemnika med slovenskimi bolniki in šele tedaj, ko pri nas ni ustreznega prejemnika, organ ponudimo drugim državam.«
V načelu so rezultati pri presaditvah ledvic starejših darovalcev dobri. Večji problem pa je to, da je med umrlimi premalo prepoznanih darovalcev, zlasti starejših, tudi zaradi preobremenjenosti zdravnikov.
»Idealno bi bilo, da bi bolnik s kronično ledvično boleznijo prišel na čakalni seznam za presaditev ledvice, še preden bi začel hoditi na dializo; ali če je na dializi le krajši čas, saj dolgotrajna dializa organizem izčrpa,« pravi nefrolog Arnol. Z namenom, da bi odkrili še več primernih kandidatov za transplantacijo so v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani odprli dodatno ambulanto, ki bo delovala dvakrat na mesec in kamor bodo lahko prišli po dodatno mnenje ali na multidisciplinarno obravnavo dializni bolniki in bolniki z napredovalo ledvično boleznijo iz vse Slovenije.
Slovenija-transplant (Zavod RS za presaditve organov in tkiv) uresničuje nacionalni program zdravljenja s presaditvijo delov človeškega telesa. Kadar komisija zdravnikov specialistov potrdi možgansko smrt in so drugi organi dobro ohranjeni ter tako primerni za presaditev bolnikom, ki jim je določen organ močno opešal ali dokončno odpovedal, se vključi strokovni koordinator , ki svojce zaprosi za organ. Odvzamejo ga lahko šele po njihovem soglasju, če se ni umrli že za časa življenja izrekel za darovalca.
Svojo odločitev za darovanje organov ali tkiv po smrti lahko izrazimo s posebno izjavo (v nekaterih zdravstvenih ustanovah, lekarnah ...). Podatek se nevidno zapiše na kartico zdravstvenega zavarovanja in ga lahko šele po smrti odbere pooblaščeni zdravnik - transplantacijski koordinator.
Več informacij na: www.slovenija-transplant.si
