Ko smrkamo in kašljamo …
Čeprav se lahko prehladimo kadarkoli v letu, pa so obdobja, ko je v zraku več virusov in se poveča možnost, da zbolimo za katerim od prehladnih obolenj. Največkrat se to dogaja v zimskih mesecih.
Prehladna obolenja se zelo hitro širijo, najpogosteje kapljično, s slino, ki jo oboleli širi naokrog s kašljanjem, kihanjem, smrkanjem, pa tudi prek rok in predmetov. Virusom se ne moremo popolnoma izogniti. Lahko pa zmanjšamo možnosti za okužbo s tem, da se ne zadržujemo v prostorih, kjer je veliko ljudi (trgovine, lokali), če to ni nujno, da se izogibamo zdravstvenih ustanov in ambulant, še posebej v obdobjih, ko je veliko prehladnih obolenj. Zelo pogosto si umivajmo roke, veliko se gibajmo na svežem zraku in dobro prezračujmo stanovanje. Ali bomo zboleli in kako dolgo bomo prebolevali različne okužbe je odvisno tudi od našega imunskega sistema. Vsak prehlad, gripa, angina in podobne okužbe pustijo posledice na imunskem sistemu, ga še dodatno poškodujejo in izčrpavajo. Povedano drugače: bolj kot je naše telo v »dobri kondiciji«, lažje in hitreje se bomo otresli virusov in bakterij. To dosežemo tako, da se čim več gibamo na svežem zraku (najbolj primerne oblike rekreacije so hoja, nordijska hoja, planinarjenje), pa da se čim bolj izogibamo stresu oziroma da se znamo sprostiti in odgnati morebiti temne misli.
Seveda pa velja tudi za nas: če zbolimo, vsaj prve dni, ko smo še kužni, ne hodimo smrkajoči in kašljajoči med ljudi, da ne širimo okužbe.
Tudi prehlad je bolezen
Med tipična prehladna obolenja sodijo viroze, čeprav jim najpogosteje rečemo kar prehlad. Virusi povzročijo vnetje sluznice na dihalih, pojavi se nahod, izcedek iz nosu, vneto žrelo, tudi hripavost. Virusna obolenja pogosto spremlja kašelj. Kakor hitro se tem znakom pridružijo vročina, bolečine v sklepih, glavobol in splošna slabost, lahko posumimo na gripo. Oboje pa moramo jemati resno. To pomeni, da ne hodimo naokrog, kot da smo že popolnoma zdravi, ko se nam stanje po dveh ali treh dneh umiri ali izboljša. Telo namreč potrebuje vsaj teden dni, da si malo opomore. Gripa zelo oslabi organizem in poslabša kronične bolezni, zato zdravniki priporočajo tem bolnikom preventivno cepljenje proti gripi tudi tedaj, ko ne grozi epidemija – kot je, denimo, letos.
Prehlad po navadi zdravimo kar doma. Najbolj učinkovito je pitje veliko tekočine (najmanj dva litra na dan toplih, a ne vročih, napitkov) in počitek. Uživajmo veliko sadja, pa tudi med pomaga. Bolečine v grlu ali vneto žrelo blažimo s pastilami za lizanje ali pripravki za grgranje. Dražeč kašelj lahko ublažimo z različnimi sirupi, kadar pa že izkašljujemo sluz, ni dobro, da izkašljevanje preprečujemo, saj se s tem čistijo dihalne poti.
Na dihala blagodejno vpliva vlaženje zraka v prostoru, mnogim pomaga vdihavanje pare (inhalacija). Učinkovito je tudi izpiranje nosu s fiziološko raztopino ali kar s slano vodo. Če simptomov prehlada ne blažimo, se lahko razvije pljučnica, ki lahko ima usodne posledice za zdravje, še posebej ogroženi pa so starejši in bolniki s kroničnimi boleznimi (zlasti z obolenji srca in pljuč), ki imajo že tako oslabljen imunski sistem. Zato velja napotek: kadar se bolezenski znaki vlečejo več kot sedem dni in se stanje ne umiri, je treba k zdravniku. Enako velja, če kašljamo več kot tri tedne. Seveda pa je zdravniška pomoč potrebna ob morebitnih zapletih, če pride do nenadnega poslabšanja, če težko dihamo ali če močno naraste vročina.
