Pater Ašič – zdravilec s karizmo
Letos se spominjamo 20. obletnice smrti patra Simona Ašiča, izjemnega poznavalca zdravilnih rastlin s posebno karizmo. Odlikovali so ga prijazna beseda, ljubezniv pogled, razumevajoče poslušanje človeka v stiski, znal je bolnika potolažiti, mu vliti novega upanja in mu izbrati pravo zdravilo.
O rabi naravnih zdravilnih sredstev, predvsem zdravilnih rastlin je veliko napisanega; od starih kitajskih receptov še iz časov 2700 let pred Kristusovim rojstvom, do receptov grškega zdravnika Hipokrata (400-377 pred. n.š.) in Rimljana Galena (131 – 201 n.š.). Na pragu novega veka (1493 – 1541 je Paracelzus uvedel v zdravljenje tudi zdravila nežive narave. Po ustanovitvi samostanov v Evropi v 11. stoletju se je raba zdravilnih rastlin hitro širila. Na ozemlje zdajšnje Slovenije so redovniki prišli v prvi polovici 12. stoletja (1136). Iz samostanske kronike lahko razberemo, da v primeru bolezni pravila niso dovoljevala drugih sredstev.
Pater Simon Ašič je osnovno znanje o moči zdravilnih rastlin pridobil že doma, saj so za premagovanje bolezni uporabljali le to, kar jim je nudila narava. Ta spoznanja je utrjeval z marljivim študijem strokovne literature. Postal je strokovnjak za področju zdravilnih rastlin, pa tudi vzornik vsem, ki iščejo pomoč med 400 zdravilnimi rastlinami, ki bogatijo slovensko zemljo. V Stiškem samostanu, kjer je s krajšimi prekinitvami bival kar 73 let, od tega je polnih 47 let opravljal službo priorja, si je skrbno zapisoval recepte in rezultate zdravljenja. Izdaj je tri knjige: Pomoč iz domače lekarne I. (leta 1984); Pomoč iz domače lekarne II. (leta 1986) ter Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč (leta 1988).
Med zapiski, ki nam jih je zapustil, preberemo tudi te besede: »Človek ni bil še nikoli tako ogrožen, kot je danes. Sedanji tempo življenja povzroča v njem nemir, strah, stalno napetost, razdraženost in splošno nezadovoljstvo. Nezadovoljen sam s seboj se zapira vase in postaja vedno manj sposoben za normalne medčloveške odnose. Takemu stanju sledijo mnoga obolenja, nervoze, motnje krvnega obtoka, okvare srca, jetra, žolča.«
V Stiškem samostanu skušamo nadaljevati njegovo delo. Veseli smo, da vedno več ljudi spoznava zakladnico zdravilnih rastlin in upošteva nasvete, ki postajajo vodilo za duševno in telesno zdrav način življenja. Nekaj napotkov patra Ašiča bomo predstavili v naslednjih številkah Vzajemnosti.
