Hrana za dobrobit srca
Srce je resnično motor življenja - nenehno delujoča mišica. A dobro deluje le, ko zanj dobro skrbimo. To pomeni, da ga ne utrujamo s hrano, ki mu ni naklonjena. Prehranske navade narodov z manj srčno-žilnih obolenj so nam pri tem lahko v poduk, da bomo lahko živeli dlje in bolj zdravo.
Taki kot vse naše telo je tudi srce sestavljeno iz celic. In v vsaki celici je kar blizu tisoč mitohondrijev, zgorevalnih komor, kjer se nastaja telesna energija. Znanstveniki so ugotovili, da hrana vpliva na število mitohondrijev in ribosomov, ki ustvarjajo telesu lastne beljakovine. Z napačno prehrano se zmanjša število mitohondrijev in ribosomov v celicah, posledica tega pa je popuščanje srca.
Srce potrebuje blizu 70 različnih snovi - od aminokislin, glukoze, nenasičenih maščobnih kislin, vitaminov, mineralov do encimov in hormonov. In to 24 ur na dan, ponoči in podnevi, torej – nenehno! Poglejmo, kakšne so značilnosti prehrane, ki varuje srce:
Hrana mora vsebovati beljakovine iz rib, jagnjetine, govedine, perutnine, mleka, mlečnih izdelkov in soje. Pri tem moramo paziti, da bo v želodcu ustrezna kislost, da se bodo beljakovine lahko razgradile vse do aminokislin. Zato hrani dodajajmo limonin sok, peteršilj, koščke melone, brusnice, olive in beluše.
Srce ljubi barve! Zato zaužijmo dovolj antioksidantov. Ti so v korenju, papriki, pekočih feferonih, čiliju, paradižnikih, lubenici, špinači, blitvi, kolerabi, v melonah, bučkah, jajčevcih, rdeči čebuli, borovnicah, brinu ..., pa tudi v grozdju. Ta živila delujejo protivnetno; varujejo pred mašenjem žil in aterosklerozo.
Srce potrebuje čebulnice (česen, čebula, por, drobnjak) in začimbe (ingver, kumina, kurkuma in klinčki, majaron, timijan, meta), ki so stara ljudska zdravila proti strjevanju krvi in dobrohotno delujoča na srce.
Srčna mišica mora imeti pravilno razmerje mineralov: kalija, natrija, kalcija in magnezija. Magnezij in kalcij preprečujeta odmiranje srčnih celic; magnezij varuje tudi pred poapnenjem in poškodbami. Če je v organizmu premalo kalija, zastaja natrij; posledica tega pa je višji krvni tlak.
Zdravo srce zahteva dovolj vitaminov B kompleksa, posebej še vitamina B6, B12 in folne kisline, ki razgrajujejo aminokislino homocistein (izocistein), ta namreč spodbuja aterosklerozo.
Nenasičene maščobne kisline vrste omega 3, omega 6 in omega 9 so varovalo za srce. Dobimo jih v hladno stiskanih oljih: orehovem, lanenem, lešnikovem, ribjem, oljčnem, olju grozdnih pečk, pa tudi v bučnem. Prav nasprotno pa so nasičene maščobe; teh naj jih bo v prehrani čim manj. Razmerje med omega 6 in omega 3 maščobnimi kislinami bi moralo biti 4:1 in ne skoraj 20:1, kot kažejo rezultati raziskav prehranskih navad sodobnega človeka.
Naravni vitamin E je vitamin mladosti; znižuje tveganje za nastanek srčnega infarkta ter preprečuje, da bi se LDL oprijel žilnih sten in zamašil žile. V dragoceno pomoč vitaminu E je mineral selen. Če ga primanjkuje, začne popuščati srčna mišica. Naravni vitamin E je tudi v lešnikih, mandeljnih, sončničnih semenih in arašidih ter oljih iz teh plodov. Selena je veliko v morski hrani (školjke, raki, tunina), brazilskih in indijskih oreških, rdečem zelju, jurčkih in soji.
Pitje vode je za pravilno delovanje srca sila pomembno. Voda uravnava prostornino celic in količino krvi v obtoku. Več krvi pomeni več hrane, več kisika...
Sredozemska prehrana koristi
Idealu se najbolj približa sredozemska prehrana. Ta sicer ni povsod enaka, pa vendar ima nekaj skupnih lastnosti. Skupna značilnost je uživanje veliko rib in školjk, paprike, tudi pekoče, paradižnikov, bučk, kumar, artičok, špinače, blitve, brokolija, zelene in korenja, fižola, leče, riža, polnovrednih žit in ovsa. V primerjavi s celinsko Evropo je v sredozemski kuhinji veliko perutnine, manj pa rdečega mesa. Značilna je tudi velika uporaba oljčnega olja in skoraj nič drugih rastlinskih olj. Bolj kot mleko je cenjen jogurt ali kislo mleko, pa skuta, kefir, pinjenec in sirotka. Skupna značilnost so tudi začimbe: timijan, kapre, pekoča paprika, rožmarin, bazilika, meta, žajbelj, česen, čebula, melisa, zelene olive in lovorov list. Meso je po navadi spečeno na žaru ali kuhano v obarah z veliko zelenjave in izdatno začinjenih s prej omenjenimi začimbami. Jedi pokapljajo z limoninim sokom, ki ga skupaj z oljčnim oljem in balzamičnim kisom uporabljajo tudi pri solatah.
Zanimive so sredozemske sladice iz grozdja, jabolk, limon, limete, pomaranč in grenivk, breskev, fig, sliv, pa tudi jagodičja, zlasti robidnic. Pijejo bela in rdeča vina, in to redno, a zmerno. Za celinsko Francijo bi težko rekli, da je njihova prehrana povsem mediteranska, čeprav uživajo razmeroma veliko rib, a tudi veliko rdečega mesa in nasičene mastne hrane. Toda zraven redno pijejo vino, zato kljub mastni hrani nimajo toliko bolezni srca in ožilja, kot bi pričakovali. Te bolezni naj bi preprečevali prav flavonoidi in tanini ter resveratrol v grozdju in vinu.
Ali soljenje škodi srcu? Tu si strokovnjaki niso enotni. Sol je za življenje nujna. Če povečamo vnos soli, torej NaCl, se poveča kislost celičnega okolja, kar sčasoma okvari DNK. Dieta brez soli pa po najnovejših dognanjih ne povzroči trajnega zmanjšanja visokega krvnega tlaka, če ne upoštevamo tudi kalija in kalcija. Po drugi strani pretirano vnašanje soli kvari žile. Priporočljivo je torej poleg zmernega soljenja z natrijevo kuhinjsko soljo uživati še živila, bogata s kalijem. To so banane, marelice, kakiji, orehi, fižol, peteršilj, špinača, soja in kruh z rženimi otrobi.
Kako pa sladkor? Škodijo predvsem rafinirani sladkorji, ker se med prebavo v telesu spremenijo v maščobe. Vsekakor je bolje uživati zmerne količine nerafiniranih rjavih vrst sladkorja, predvsem trsnega. Za srce je tudi dobro uživati le kompleksne ogljikove hidrate, to so stročnice (fižol, leča, čičerika) in polnovredna žita (oves, ajda, rž, riž). Vlaknine v žitih, zlasti v ovsu in rži, so blagodejne pri težavah s holesterolom.
Zelje in repa, pa še kumina
Bliža se pust, ko po navadi uživamo jedi, ki same po sebi škodijo srcu. Pa vendar lahko izberemo jedi, ki bodo zmanjšale škodljivi vpliv krač in krofov. V pustni prehrani ne sme manjkati zelja in repe, fižola, začimb, se pravi kumine, lovora in brinovih jagod.
Zelje sodi med križnice ali kapusnice. Zdravo je tako sveže kot kislo zelje. In vedno so ga šteli tudi kot zdravilo zoper srčna obolenja. Že Hipokrat ga je priporočal srčnim bolnikom in tistim s prebavnimi težavami.
S kisanjem zelja se zmanjša vsebnost vitamina B1, folne kisline in vitamina C, poveča pa se vsebnost vitaminov B2, B6, holina, K in minerala železo. Kljub temu je čez zimo kislo zelje pomemben vir vitamina C in folne kisline. V kislem zelju je še vedno veliko joda, kalija in delno tudi kalcija. Pri kisanju nastane kar precej holina, ki sodeluje pri presnavljanju maščob in znižuje raven trigliceridov. Je tudi predstopnja acetilholina, ki preprečuje pozabljanje. Bakterije mlečne kisline spodbujajo prebavo, obnavljajo črevesno sluznico in pomagajo prebaviti mlečni sladkor, delujejo antibiotično zoper salmonelo in esherichio coli. Najbolje je seveda uživati sveže kislo zelje.
Repa ima mnogo rudnin, pomembnih za srce, zlasti kalcija, nekaj tudi kalija, natrija, fosforja in magnezija. Ima tudi vitamin B1 proti pozabljivosti, B2 za presnovo maščobnih kislin, vitamin K za pravilno strjevanje krvi in folno kislino za pretvorbo homocisteinov in preprečevanje strdkov. Glukozinolati v repi pa naj bi preprečevali celo raka. Repa sodi med najbolj učinkovita čistila sečnih poti. Očisti vse ''kotičke'', kjer zastaja sečnina. Razmaščuje tudi jetra, čisti kri in uravnava prebavo. Marsikdo ne ve, da imajo repne cime - listi, ki poženejo iz repe, še več koristnih snovi. V listih repe je največ rastlinskega kalcija. Celo več, kot je kalcija v kravjem mleku. Ker so listi zeleni, je v njih veliko klorofila in encimov. Repo lahko uživamo surovo; jo naribamo ali narežemo repne cime in jih dodamo med druge solate. Lahko jo stisnemo skupaj s korenčkom v sok, jo skuhamo, sladko ali kislo, kot joto ali bujto repo.
Tudi fižol bi moral imeti zaradi svojih zdravilnih lastnosti veliko vlogo v prehrani. V njem so rastlinske beljakovine, vitamini skupine B, številni mineralov, pektini, polifenoli, lignini, fitinska kislina, nukleinske kisline in vlaknine. Zaradi nukleinskih kislin fižol pomlajuje, saj pospešujejo obnovitvene procese v telesu.
No, med repo in zelje moramo stresti tudi kumino. S tem se izognemo napenjanju. V kumini je veliko eteričnih olj; več kot polovica je olja karvon, ki daje značilno aromo in prijeten osvežilen vonj. Kumina deluje antibakterijsko in preprečuje strjevanje krvi, zato morajo biti pri uporabi kumine previdni tisti, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi. Prav tako zmanjšuje trigliceride in holesterol, po nekaterih podatkih tudi količino sladkorja v krvi.
Lovor so antični zdravniki priporočali za blaženje revmatičnih bolezni, pri težavah s prebavo in jetri, proti splošni oslabelosti in celo za odganjanje mrčesa. In kaj vsebuje lovor? Najpomembnejša so številna eterična olja, potem maščobno olje in čreslovine. Lovor je začimba in spodbuja apetit, pospešuje prebavo in izboljšuje okus jedem. Deluje antibiotično, protiglivično in aseptično. Lovor je ena temeljnih začimb v sredozemski in posebej še francoski - uporabljajo ga skupaj s timijanom, peteršiljem in poprom v zrnju
