Omamni svet začimb
Eksotične in nekoč neznansko drage začimbe so že dolgo nepogrešljive spremljevalke kuharskih mojstrov po vsem svetu.
Cimet
Še zlasti v zimskem času pri pripravi različnih sladic in kot dodatek kuhanemu vinu ali kompotom in čajem kar ne moremo brez cimeta. Uporaben pa je tudi kot dodatek različnim mesnim in zelenjavnim jedem, kar s pridom izkoriščajo v tropskih deželah. Cimet je najpogosteje naprodaj zmlet v prah. Tako je uporaba enostavnejša, toda kadar je le mogoče, je bolje uporabiti cimet v skorji, saj vsebuje več koristnih učinkovin, poleg tega pa je ponavadi označeno, za katero vrsto cimeta gre. Naprodaj sta namreč cejlonski (cinnamomum verum) in kitajski cimet (cinnamomum cassia). Pri slednjem je potrebno malce previdnosti, saj vsebuje precej kumarina (tudi do stokrat več kot cejlonski), ki je v večjih količinah zdravju škodljiv, predvsem za jetra. Ker pa je kitajski cimet cenejši, žal prevladuje v mletem cimetu.
Cimet pridobivajo s sušenjem notranje skorje cimetovca, do katere pridejo tako, da nekaj let staro drevo požagajo in na tanko olupijo v več plasteh. Skorja se med sušenjem zvije v majhne zvitke, kakršne poznamo iz trgovin. Večina cejlonskega cimeta še danes prihaja z otoka Šrilanka (nekdanji Cejlon), od koder cimetovec tudi izvira. Pridelujejo ga tudi v številnih tropskih deželah. Cimet je bil ena prvih eksotičnih začimb, ki je že v 15. stoletju prišel na evropske trge. Cimet ima tudi zdravilne učinke, saj pomaga predvsem pri prehladih in prebavnih težavah. Zaradi številnih antioksidantov in eteričnih olj deluje kot naravni antiseptik. Posebno ugodne zdravilne učinke dosežemo s kombiniranjem cimeta in medu, saj oboje krepi imunski sistem. Obkladki iz te mešanice pa delujejo protibolečinsko.
Dišeča vanilija
Vanilija je vrsta orhideje z nevpadljivimi zelenimi cvetovi, ki ji zaradi vonja pravijo tudi kraljeva začimba. Izvira iz Mehike, najbolj cenjena burbonska vanilija pa prihaja z otokov Madagaskar in Reunion.
Pridelava vanilije zunaj Mehike, kjer ima naravne opraševalce, je postala uspešna šele sredi 19. stoletja z odkritjem ročnega opraševanja. To je zahteven postopek, saj vanilija cveti le nekaj ur! Zato je potrebno vsak dan pregledovati nasade in pravočasno opraševati cvetove. Iz njih se razvijejo plodovi, podobni dolgim fižolovim strokom. Obirajo jih še zelene. Stroke najprej sušijo na soncu ali jih potopijo v vročo vodo. S tem se ustavijo vegetativni procesi in nastajati začne aroma. Naslednjih deset dni stroke, zavite v volno, dobro uro na dan izpostavljajo soncu, preostali čas pa so zaprti v neprodušnih posodah. V naslednjem delu postopka, ki traja do mesec dni, stroke sušijo na soncu le v času, ko je manj vroče. Ko vsebujejo le še dobro četrtino vlage, jih v zaprtem prostoru skladiščijo še nekaj mesecev, dokler ne razvijejo popolne arome. Stroki vanilije dosegajo zelo visoko ceno, saj je postopek pridelave in sušenja dolgotrajen in zahteven. Kakovosten strok vsebuje 2,5 odstotka vanilina. Dišečo snov sicer izdelujejo tudi umetno, a se ne more kosati z naravno.
V trgovinah so naprodaj vanilijevi stroki, prah ali ekstrakt v alkoholu. Vanilijo uporabljamo predvsem za pripravo sladoleda, različnih sladic in toplih napitkov. Če kupimo vanilijev strok, ga prerežemo po dolžini in iz njega postrgamo drobna, dišeča semena. Uporabna je tudi lupina stroka, ki jo lahko dodajamo mlečnim jedem, toplim napitkom, jo uporabimo pri pripravi likerjev ali pa jo kuhamo v različnih omakah. Po uporabi lahko strok osušimo in potisnemo v kozarec s sladkorjem, ki se bo navzel arome. Na koncu pa lahko strok še zmeljemo in ga podobno kot semena dodajamo jedem, čeprav ima precej manj okusa in arome. Vanilijo sicer uporabljajo tudi v živilski in kozmetični industriji ter za pripravo parfumov.
Muškatni orešček
Muškatni oreh je seme muškatovca, do 20 metrov visokega zimzelenega drevesa. Drevo rodi marelicam podobne okrogle plodove. Ko lupina poči, so sadeži zreli in takrat se prikaže rjava peška - oreh v tanki usnjati lupini, obdani z rdečim semenskim ovojem, ki s sušenjem porumeni. Ta ovoj imenujejo tudi muškatni cvet in ga prav tako uporabljamo kot začimba z močnim specifičnim vonjem in rahlo pekočega okusa. Prvotna domovina muškatnega drevesa so indonezijski otoki Moluki, gojijo pa jih tudi drugod v tropskih deželah.
Začimba je primerna tako za slane kot sladke jedi, dodajamo jo lahko juham, omakam, mesnim in zelenjavnim jedem. Naprodaj je v prahu in kot oreščki. Bolje se je odločiti za slednje, saj jih sproti in po potrebi nastrgamo, tako tudi dalj časa ohranijo svežino in aromo. Jedem dodamo le kak ščepec muškatnega oreščka, saj vsebuje veliko eteričnega in maslenega olja ter celo nekaj psihoaktivnih snovi. Toda brez skrbi, za omamno delovanje bi morali zaužiti precejšnje količine te začimbe, vendar v lahko že štiri grame začimbe pri odrasli osebi povzroči resne bolezenske motnje, v manjših količinah pa ima muškatni orešček celo zdravilne učinke, saj pomaga pri glavobolu, pri prebavnih težavah in boleznih mehurja.
