Številne odpovedi pravici do varstvenega dodatka
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je do 31. decembra 2011 prejel skoraj 10 tisoč vlog za odpoved pravici do varstvenega dodatka, kar prestavlja dobrih 21 odstotkov vseh prejemnikov.
Kot je znano, smo s 1. januarjem 2012 začeli uporabljati zakona o socialno- varstvenih prejemkih, s katerim se je pravica do varstvenega dodatka, urejena z zakonom o varstvenem dodatku, in pravica do državne pokojnine, urejana v zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, preoblikovala v pravice, določene v novem zakonu o socialno-varstvenih prejemkih. Povedano bolj preprosto: obeh pravic v dosedanji obliki ni več.
Preoblikovanje dosedanjih pravic poteka po uradni dolžnosti, za kar so pristojni centri za socialno delo. Ti naj bi v roku treh mesecev, torej do konca marca preverili, ali prejemniki varstvenega dodatka in državne pokojnine izpolnjujejo pogoje za pridobitev novih pravic in o tem upravičencem izdali ustrezne odločbe.
O preoblikovanju pravic in posredovanju osebnih in drugih potrebnih podatkov ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je pokojninski zavod v začetku decembra skupaj z ministrstvom pisno obvestil vse upravičence do varstvenega dodatka in državne pokojnine. Med drugim jih je seznanil tudi z možnostjo, da se odpovedo tema pravicama, o čemer naj bi razmislili predvsem tisti upravičenci, ki so lastniki nepremičnine. Zakon o dedovanju namreč dopušča omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je bila uživalec pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu, do vrednosti prejete pomoči. Omejitev se po tem zakonu opravi tako, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz državnega proračuna, ali pa lastnina občine, če se je pomoč financirala iz občinskega proračuna.
S preoblikovanjem dosedanje pravice do varstvenega dodatka in državne pokojnine in s pridobitvijo novih socialnovarstvenih pravic bi zato lahko pri upravičencih, ki so lastniki nepremičnine, nastale tudi take obveznosti. Če pa upravičenci teh pravic z njimi ne bi želeli obremenjevati svojih dedičev, se lahko odpovejo tako pravici do varstvenega dodatka, kot tudi pravici do državne pokojnine. Te vloge je do 31. decembra reševal pokojninski zavod, o pozneje vloženih zahtevkih pa bodo odločali centri za socialno delo.
Največ odpovedi z mariborskega območja
Statistični podatki, ki jih je zbral ZPIZ, kažejo, da je presenetljivo veliko prejemnikov varstvenega dodatka in državnih pokojnin, ki ne želijo, da bi na novo pridobljeni socialno-varstveni prejemki obremenjevali njihove dediče. V roku, v katerem je bil ZPIZ pristojen odločati o odpovedi pravici do varstvenega dodatka in državne pokojnine, to je do 31. decembra, je prejel kar 11.897 zahtevkov. Varstvenemu dodatku se je odreklo 9.953 upravičencev ali nekaj več kot 21 odstotkov vseh v decembru lani izplačanih tovrstnih dajatev. Največ vlog je bilo z območja mariborske enote, sledijo ljubljanska, murskosoboška, celjska itd. Državni pokojnini pa se je odreklo 1.944 upravičencev, to je 13,7 odstotka vseh decembrskih izplačil. Tudi v tem primeru je na prvem mestu mariborsko območje, sledi murskosoboško, celjsko, novomeško itd.
Dokončne številke bodo verjetno še nekoliko višje, saj posamezniki še vedno vlagajo odpovedi kar na ZPIZ, pa čeprav so od novega leta dalje za njihovo reševanje pristojni centri za socialno delo. ZPIZ zato te vloge odstopa centrom.
Ob tem pa naj vnovič opozorimo, da ima odpoved pravici do varstvenega dodatka ali do državne pokojnine z letošnjim letom, ko sta ti pravici že pridobili naravo akontacije na nove socialnovarstvene pravice, za posledico obveznost vračila izplačanega prejemka le za čas od 1. januarja 2012 dalje. Enako velja za odpoved po prejemu odločbe o dodelitvi novih pravic.
