VAŠA SVETOVALKA – Milena Paulini februar 2012
Pravice kmeta iz invalidskega zavarovanja
Bralka M. T. iz Prekmurja piše, da je kmečko zavarovana za širši obseg pravic, s tem da ima 27 let skupne pokojninske dobe, od tega 15 let iz delovnega razmerja. Pred petimi leti pa si je pri delu na kmetiji poškodovala desno ramo, eno operacijo je že imela, na drugo pa še čaka. Na invalidski komisiji je bila že večkrat razvrščena v III. kategorijo invalidnosti brez pravic iz invalidskega zavarovanja. Zanima jo, zakaj ni upravičena do nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Po nekaterih informacijah pa bi lahko pridobila pravico do nadomestila, če bi bila ob nastanku invalidnosti brezposelna, kar se ji zdi krivično.
Po določbi 3. odstavka 66. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobi zavarovanec iz 15. in 16. člena tega zakona pravice iz invalidskega zavarovanja v primeru I. in II. kategorije invalidnosti, v primeru III. kategorije invalidnosti pa uveljavi pravico do dela s krajšim delovnim časom in pravico do delne invalidske pokojnine, če izpolnjuje pogoje za pridobitev teh pravic. Ker pa je bralka vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu zakona, nima pravic iz invalidskega zavarovanja, kar je bilo pravilno odločeno v postopkih uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja tako na prvi, kot tudi na drugi stopnji.
Dejstvo pa je, da je ustavno sodišče z odločbo, izdano 2.4.2010 (Uradni list RS. št. 27/2010), ugotovilo, da prej citirani 3. odstavek 66. člena ni v skladju z ustavo in da mora državni zbor v roku šestih mesecev odpraviti ugotovljeno neskladje. Tega državni zbor še vedno ni storil, zato pokojninski zavod še naprej upošteva veljavno zakonsko določbo. Po tej določbi pa zavarovanec, ki je zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, v primeru ugotovljene invalidnosti III. kategorije, ko lahki svoje ali drugo ustrezno delo z omejitvami opravlja s polnim delovnim časom, nima pravice do dela na svojem delu z omejitvami ali do premestitve in s tem tudi ne do nadomestila za invalidnost.
Če bi bila bralka ob nastanku invalidnosti III. kategorije ali ob poslabšanju že ugotovljene invalidnosti brezposelna, pa bi bila upravičena do pravic iz invalidskega zavarovanja. Njene navedbe, da se ji zdi to krivično, so povsem utemeljene, kar potrjuje tudi prej omenjena odločba ustavnega sodišča.
Plačilo prispevkov v postopku prisilne poravnave
Bralka Š. N. iz Štajerske navaja, da je zaposlena pri delodajalcu, ki je od leta 2002 do 2006 le delno plačal prispevke za pokojninsko zavarovanje. Zaradi poslovnih težav je bila uvedena prisilna poravnava, tako da so bili dolgovi poravnani le v določenem odstotku. Zanima jo, ali morajo biti prispevki za pokojninsko zavarovanje plačani v celoti, da bi se plače lahko upoštevale za izračun pokojninske osnove; na plačilnih listih so bili vseskozi navedeni prispevki za celoten znesek plače in delodajalec je v skladu s programom prisilne poravnave poravnaval nastale terjatve.
Po zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so delodajalci dolžni vsako leto prijaviti podatke o zavarovalni dobi, o plačah in nadomestilih plače za vsakega delavca, ki je bil v minulem letu v delovnem razmerju, in poročati o vplačanih prispevkih, dolžni pa so prijaviti tudi spremembo teh podatkov. Navedene podatke morajo navesti na podlagi z zakonom določenih evidenc ali poslovne dokumentacije po predpisih o računovodstvu in finančnem poslovanju. Plače, ki so podlaga za ugotovitev pokojninske osnove, ter zavarovalno dobo ugotovi pokojninski zavod v skladu z veljavno zakonodajo. Po njej se za izračun pokojninske osnove jemljejo plače ali zavarovalne osnove, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšani za davke in prispevke, ki se po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji obračunavajo in plačujejo od plače.
Ker pa je bralkin delodajalec v postopku prisilne poravnave le delno poravnaval tudi neplačane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, je moral na predpisanem obrazcu ZPIZ za posameznega delavca evidentirati sorazmerni del bruto plače, od katere so bili dejansko plačani prispevki. Bralki se bo tako za izračun pokojninske osnove upošteval le sorazmerni del plače, od katere je delodajalec plačal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ne celoten znesek plače, ki ji je bil izplačan. Dejstvo, da je delodajalec na plačilni listi prikazoval celotni znesek prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obračunan od dejansko izplačane plače, ne vpliva na to, da bi se za izračun pokojninske osnove upošteval tudi tisti del plače, od katerega v postopku prisilne poravnave niso bili plačani prispevki.
