NAŠ SVETOVALEC – DUŠAN BAVEC februar 2012
Kako do neplaniranega dopusta?
Bralec piše, da je odkril zelo ugodno ponudbo za enotedensko smučanje v tujini, delodajalec pa mu ne odobri dopusta, ker je po njegovem mnenju vrh sezone in ne želi imeti dodatnih stroškov z nadomestnim delavcem. Čeprav je dela trenutno res kar precej, bralca zanima, ali je zakonska podlaga za to, da mu delodajalec odreka pravico do dopusta, ki izvira še iz minulega leta. Razmišlja celo, da bi šel kar v bolniško.
Naj najprej omenim, da se lanski dopust v obsegu, ki presega dva delovna tedna, res lahko prenese v tekoče leto, mora pa biti izrabljen najkasneje do 30. junija. Pri izrabi letnega dopusta, pa naj gre za minulo ali tekoče leto, velja osnovno načelo, da ni mogoče zgolj enostransko niti odrediti dopusta niti si ga samovoljno vzeti. Po določbi 165. člena ZDR - zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 in 103/07) je namreč mogoče letni dopust izrabiti tako, da so upoštevane na eni strani potrebe delovnega procesa delodajalca, na drugi strani pa možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti.
Zakon sicer določa, da imajo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic, kakor tudi to, da ima delavec pravico izrabiti en dan letnega dopusta na dan, ki ga sam določi, o čemer pa mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo dopusta. Seveda pa je treba ob tem dodati tudi to, da lahko delodajalec delavcu v obeh primerih odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.
Spričo navedenega vsekakor priporočam še en pogovor z delodajalcem, ki bo morda dodatno preveril, ali lahko s kakimi drugimi kadrovskimi prerazporeditvami in delovnimi zadolžitvami preostalih zaposlenih zagotovi nemoten delovni proces in bo vendarle odobril zahtevani dopust. Če pa ga ne bi odobril, absolutno odsvetujem enostransko samovoljno jemanje dopusta, ki bi se štelo kot neupravičeni izostanek z dela, posledica tega pa bi bila lahko uvedba postopka odpovedi iz krivdnih razlogov, v primeru petih neupravičenih izostankov pa lahko sledil celo postopek izredne odpovedi po 111. členu ZDR.
Vsekakor odsvetujem tudi namišljeni bolniški stalež, če se z delodajalcem ne bi dogovorili za dopust. Znani so namreč primeri, ko sta se delodajalec in delavec, ki naj bi bil v bolniški, srečala na poročnem slavju, pa tudi že na smučišču. Seveda je v takih primerih več kot očitno, da gre za izigravanje bolniškega staleža, zaradi česar lahko delodajalec delavcu izredno odpove delovno razmerje.
