Pustovanje po svetu
Karnevalsko praznovanje v pustnem času v Evropi sega v predkrščansko obdobje, kasneje pa je postalo povezano s pepelnično sredo, ki je uvod v postni čas (46 dni pred veliko nočjo). Skozi stoletja so se v nekaterih krajih izoblikovale tradicionalne maske in običaji, drugje pa so pustni karnevali zgolj priložnost za razkazovanje in za zabavo.
Tako je še zlasti v toplih krajih, kjer pustni čas ni povezan tudi s skorajšnjim koncem zime. Na karibskih otokih pustni karneval prireja skoraj vsaka državica, ponekod tudi večkrat na leto, da bi tako pritegnili turiste! Eden slikovitejših karnevalov se odvija na otoku Dominika, za katerega je značilna posebna karnevalska glasba, ki je nastala prav s tem namenom. Zanjo poskrbijo z velikanskimi zvočniki, ki jih zložijo kar na manjše kamione. Tovornjak s tovrstnimi tehničnimi pripomočki spremlja prenekatero skupino nastopajočih in skrbi, da se v divjih ritmih pozibava vse mesto. Nekatere skupine si dajejo ritem s svojimi glasbenimi inštrumenti, ali pa združijo moči s katerim od lokalnih ansamblov. Maske so različne. Nekatere so podobne tistim pri nas, večinoma pa so bolj fantazijske. Predvsem pa za kostume ne potrebujejo veliko blaga, saj je na otoku toplo prav vse dni v letu! Pustne skupine in posamezniki se že dopoldne začnejo zbirati v glavnem mestu Roseau, nato sledi organiziran sprevod, kmalu pa nastopi vsesplošno rajanje po ulicah, ki traja vse do poznega večera. Mnogi ga na bližnjem stadionu podaljšajo še v jutranje ure …
Kožuhaste podobe s Sardinije
Mamoiada je zaspano mestece v notranjosti Sardinije, znano predvsem po pustovanju. Takrat pridejo na ulice mamuthones in issohadores - pustni liki z več sto let dolgo tradicijo. Prvi so oblečeni v črne ovčje kožuhe, obraz pa jim zakrivajo črne maske, narejene iz lesa. Na hrbtu in okoli pasu nosijo šope zvoncev, ki skupaj tehtajo dobrih petindvajset kilogramov. Po ulicah poplesujejo v točno določenem ritmu in ob tem melodično pozvanjajo z zvonci. Spremljajo jih issohadores v rdečih suknjičih in belih hlačah. Z vrvjo lovijo gledalce in jih vlečejo v središče dogajanja, kar naj bi jim prinašalo srečo. Pustni liki preplavijo ulice vsako leto 17. januarja ob verskem praznovanju, posvečenemu svetemu Antonu, drugič pa jih je mogoče občudovati na pustovanju. Za pusta na Sardiniji oživi še več različnih pustnih likov. Nič čudnega, da so prizadevni domačini v Mamoiadi uredili celo muzej (www.museodellemaschere.it), v katerem lahko občudujete pustne like s Sardinije in iz drugih sredozemskih dežel. Med njimi je svoje mesto dobil tudi naš kurent. Morda še bolj zanimiv muzej in galerijo pa ima izdelovalec tradicionalnih mask Ruggero Mameli. Pred leti je po naključju našel blizu dvesto let staro izvirno masko in začel po njeni podobi izdelovati maske za lokalne pustne like.
Elegantno doživetje Benetk
Enega najbolj slikovitih in množičnih pustovanj pa lahko doživimo v Benetkah, kjer karneval izvira iz 13. stoletja. Od takrat je doživljal vzpone in padce, a zadnja desetletja privablja čedalje več obiskovalcev. Pustni karneval z različnimi dogodki traja kar deset dni, najbolj živahno pa je na pustno soboto. Takrat so ulice okoli najbolj obleganega Markovega trga polne razposajenih obiskovalcev in maškar, ki potrpežljivo pozirajo fotografom. Za popolno razpoloženje pa skrbi še klasična glasba, ki pričara ozračje davno minulih časov. Za maske najbolj navdušeni zapravijo pravcato malo premoženje za ta dogodek, na karneval pa se pripravljajo tudi po več mesecev. Tradicionalne beneške maske so že kar v manjšini. A z malo potrpežljivosti ni težko najti naleteti na bele maske, kot so bauta in moreto, za kakršnimi so se Benečani skrivali že pred stoletji. Beneški karneval je še posebno privlačen zato, ker se obiskovalci pomešajo z maškarami in je tako pustovanje bolj doživeto.
