Ljutomerski preporod

Ljutomerski preporod

Zgodbe | jan. '13

Ljutomer, ki je postal mesto šele leta 1927, je središče Prlekije in domuje pod gričevnim Kamenščakom, ki se na prehodu Slovenskih goric spušča na Mursko polje. V 13. stoletju je bilo prvič zapisano njegovo ime kot Luetenberch. Tako se je namreč imenoval tukajšnji strelski dvorec. Podobni obrambni strelski dvorci so na sploh zaznamovali to zgodovinsko burno območje.

Med ogledom stalne muzejske razstave v prostorih knjižnice na Glavnem trgu izvemo, da so prvi pisni viri za ljutomersko območje zabeleženi med leti 1174 do 1211, Ljutomer pa je postal trg že davnega leta 1265. V 12. stoletju je imelo naselje svojo župnijo, ki je sprva pripadala radgonski, samostojna pa je postala v 14. stoletju.

Z ognjem in mečem
Ljutomer je pogosto gorel in tudi kri je tekla. Anton Ratiznojnik, ki obiskovalcem razkazuje muzejsko zbirko, rad poudari, da je tukajšnje območje pripadalo nemirnemu obmejnemu prostoru. Vrstili so se stalni mejni spori med Madžari, ki so grabežljivo posegali čez reko Muro na prleško Mursko polje in v vzhodne Slovenske gorice. Po končanih bojih z Madžari se je po letu 1200 meja ustalila na reki Muri.
Miru pa tukaj še dolgo ni bilo. Po tukajšnji nekoč močvirni ravninski pokrajini so bile oblikovane stražarske naselbine ali tako imenovani strelski dvorci. Največja lastnica zemlje na ljutomerskem območju je bila salzburška nadškofija. Lastniki so bili tudi avstrijski in nemški samostani ter plemstvo.
Reka Mura je bila ločnica prebivalcev dveh kultur, bila pa je tudi gospodarsko pomembna. Po njej so vozili čolni in splavi, natovorjeni z raznovstnimi dobrinami. Na reki so mleli številni plavajoči mlini.
Meja med Štajersko in Ogrsko na reki Muri je bila uradno določena šele leta 1755 na pobudo cesarice Marije Terezije. A deroča reka se je ob povodnjih še vedno razlivala po širni ravnini in odnašala plodno zemljo z Murskega polja. V povodnjih so izginjale celotne vasi.
Ljutomer je utrpel številne požare in ropanja Turkov ter ogrskih upornih krucev.
Zaradi velikih poplav v 17. stoletju, slabih letin, kuge, vpadov Turkov in krucev je bilo tukajšnje prebivalstvo nemočno in obupano. Po pomoč se je zatekalo v cerkve, mnogi pa tudi v izjemno zakoreninjeno vraževerstvo. V svojem okolju so začeli iskati povzročitelje nesreč. Tla so bila nadvse ugodna za čarovniške procese, tako so znana prva poročila že iz leta 1612. Vse pogosteje so gorele grmade, na katerih so sežigali čarovništva obsojene ženske.
Zgodovinopisje beleži, da se je tu zvrstilo kar 75 čarovniških sodnih procesov. Dandanes je težko doumeti, česa vsega so bili sposobni mučitelji preprostih deklet in žena. Proces, ki se je začel leta 1671, je trajal več let. Takrat je na grmadah zgorelo 36 oseb.

Razcvet narodove samozavesti
To, pretežno kmetijsko območje se je razvijalo počasi. Trg Ljutomer je imel še leta 1850, ko je prevzel upravo in sodstvo, le 800 prebivalcev. Polovica je bila Slovencev, v drugi polovici so prevladovali Nemci.
Kako mučno in trpko je biti nekomu pokoren, so Prleki krepko čutili skozi stoletja. Ukazovala sta jim tuja fevdalna in cerkvena gospoda. A je napočil čas narodnega prebujenja. Začelo se je leta 1863, ko so na narodni besedi počastili tisočletnico delovanja Cirila in Metoda. To gibanje se je nadaljevalo še v drugih krajih in leta 1868 je sledila ustanovitev ljutomerske čitalnice. Vedno bolj sta med Prleki odmevala domača pesem in beseda. Leta 1868 pa se je v Ljutomeru zgodil prvi slovenski tabor, na katerem  je bila izražena zahteva po zedinjeni Sloveniji in uradnem priznanju slovenskega jezika. Razstava o taborskem gibanju na Slovenskem je ena od treh stalnih razstav v muzeju.
Prleki so iz roda v rod ohranjali svojo trdoživost, svojstveno hudomušnost, odrezavost, ponos. Ljutomerčani so ponosni, ker je leta 1905 nastal v njihovem mestu prvi slovenski film. Posnel ga je rojak dr. Karol Grossmann, ki ima v mestnem muzeju tudi svojo zbirko umetniških fotografij in filmov.

Informacije: Splošna knjižnica Ljutomer, enota muzej, Glavni trg 2, Ljutomer, tel.: 02 581 12 95. Muzejska zbirka je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah pa po dogovoru.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media