Zdaj pognojimo okrasne trate

Prosti čas | mar. '13

Tudi okrasna trata potrebuje počitek, saj je nazadovala v rasti, izgubila je gostoto in barvo. Posledice so hujše, če smo jeseni gnojili z dušikom ali z dolgodelujočimi gnojili.

Trato zdaj pognojimo (lahko tudi kar po snegu) z organskim gnojilom, ki vsebuje malo dušika in veliko kalcija. Tak je Bioorganik, ki vsebuje kar osemnajst odstotkov kalcija, razkisa zemljo, tako da ni potrebno dodatno apnenje. Briketi se bodo počasi razgrajevali in pronicali v koreninski sistem, ki bo vase sprejel poleg zelo malo dušika še druge snovi in se okrepil. Tako bo trava začela rasti in zeleneti, manjša bo možnost, da jo napade plesen.
Takoj ob nastopu toplih dni, ki nam omogočijo normalno delo, odstranimo vejevje, očistimo grmičevje in okrasno rastlinje ter opravimo rahljanje, tako da lahko vlaga izhlapeva iz zemlje in se začne sušiti, koreninski sistem pa pridobi več kisika.
Če smo ravnali pravilno, nam do prve košnje ni treba storiti ničesar več. Za lep videz trate pa prvo košnjo opravimo čim prej. Potem trato pregledamo in če ni plesni, lahko opravimo prvo spomladansko gnojenje z gnojilom za okrasne trate, ki poleg hrane za rast vsebuje še fosfor in kalij, ta pa trato še bolj utrdita. Izberemo gnojilo, ki ne vpliva na okolje tako, da bi preveč zakisalo zemljo in povzročilo razraščanje mahu. Kisla zemlja je namreč eden od osnovnih pogojev za razraščanje mahu. Bodite pozorni na zadostno vsebnost kalcija v gnojilu, saj nevtralizira in razkisa zemljo, s tem pa tudi zmanjša možnosti za razrast mahu, hkrati pa omogoča enakomerno absorpcijo drugih hranil (dušika, fosforja, kalija, magnezija). Posebej naj opozorim, da je element, ki razkisa zemljo, kalcij in ne kalij.
Dodani herbicidi v gnojilih za okrasne trate uničujejo okolje, zato se jim izogibajmo, regrat ter druge širokolistne rastline, če nas motijo, pa raje odstranjujmo ročno.
Če pa se je na trati pojavila plesen, očiščeno in zrahljano travinje obdelamo z enkratnim škropljenjem s katerim od bakrovih pripravkov ali z drugim ustreznim fungicidom. Vendar se moramo zavedati, da je pretirana raba kemije lahko škodljiva. To storimo res le tam, kjer se plesen pojavlja vsako leto. Preventivno pa trati na takih mestih pred zimo raje znižajmo višino s košnjo na 4 centimetre ter pridno odstranjujmo odpadlo listje in odmrlo travo, saj bomo tako preprečili, da bi se v trati zadrževala vlaga, povečali bomo zračnost travinja in preprečili plesnenje.
Ko postane topleje, začnemo z deli v sadovnjaku. Z bakrovim pripravkom, ki zavira rast, opravimo drugo ali tretje škropljenje breskev proti kodravosti. Očistimo razpokano lubje, saniramo rane, ki so jih naredili zajci in srnjad, pa tudi zmrzal, premažemo jih s cepilno smolo, cepimo in poškropimo z oljnimi pripravki, s katerimi bomo zmanjšali razvoj škodljivcev, tako da bo kasneje potrebnih manj škropljenj s kemičnimi pripravki. Lahko že tudi obrezujemo, vendar ne režimo v živo. Pustimo vsaj pet brstov, če bi namreč rezali preveč, bi ob morebitni pozebi prva dva očesa pozebla, vitice dreves ali trte v vinogradu pa bi odmrle. Seveda pa moramo po končani nevarnosti pozebe opraviti vnovično rez na normalno dolžino.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media