Razkošje sivke na Krasu

Razkošje sivke na Krasu

Prosti čas | sep. '13

Ni nam treba oditi v Provanso, da bi občudovali prelepe vijolične in dišeče nasade. Na Krasu ni domačije, kjer ne bi imeli zasajenih nekaj grmov sivke - vsaj za odganjanje moljev. Zadnja leta pa so na zapuščenih zemljiščih zasadili veliko te mediteranske rastline, ki jo uporabljajo v različne namene.
Eden največjih pridelovalcev sivke je podjetje Ekotera, katerega solastnica je Tanja Aranđelović iz Ivanjega Grada pri Komnu. Z možem Brankom, sicer arhitektom iz Beograda, sta po vrnitvi iz tujine staro kraško hišo prenovila v očarljivo domovanje in Tanja, ki ima kot menedžerka v enem največjih svetovnih kozmetičnih podjetjih dvajsetletne izkušnje, je našla nov izziv. Leta 2008 je zasadila prvih 5000 sadik sivke, zdaj pa jih na dveh in pol hektarjih njiv raste že 25 tisoč.
Z lastnim znanjem in delom so postopoma začeli širiti svoje izdelke, saj imajo svojo destilarno, kjer pridobivajo eterično olje in hidrolat. To je destilirana voda, pridobljena pri destilaciji skupaj z eteričnim oljem sivke). Vsebuje nekaj vodotopnih spojin in jo uporabljajo za osvežilce prostorov ter za osvežilni tonik za kožo. Eterično olje uporabljajo v zdravilne namene ali kot dišavo, ki jo dodajajo različnim izdelkom za dom in osebno nego. V Ivanjem Gradu iz njega izdelujejo trda mila, balzam za ustnice, masažno olje, čistilno peno za obraz, solno kopel, osvežilni tonik in piling za obraz. Iz vsega tega je nastala znamka KRASNA, ki jo uspešno prodajajo po Slovenji, v načrtu pa imajo tudi širitev v tujino. V sodelovanju s partnerji izdelujejo tudi kreme za obraz, gel za tuširanje in losjon za telo, pri čemer poleg eteričnega olje sivke dodajajo tudi druge mediteranske vonje, kot so vonj pomaranče, limone, grenivke ter nerolija – pomarančnega cveta. Za vse te izdelke bodo v bližnji prihodnosti pridobili BIO certifikat.
Čeprav je sivka skromna rastlina, ki potrebuje sonce in mir, je treba vse leto pleti plevel z njiv. Pomagajo jim domačini, predvsem študenti. Sivko žanjejo večkrat na leto, odvisno od vrste. Pravo sivko uporabljajo za čaje, žanjejo pa  jo ročno, s srpi konec maja in v začetku junija. Hibridno sivko, ki jo naši sosedje imenujejo lavandin, da jo ločijo od prave sivke – lavande, pa žanjejo s posebnim strojem.
Bogate letine sivke povezujejo tudi s praznovanji. Tako so letos v Ivanjem Gradu organizirali že četrti festival sivke na Krasu, na katerem so prikazali ročno in strojno žetev, parno destilacijo, izdelavo šopkov, venčkov in pletenic ter ustvarjali dišeče izdelke iz sivke. Festival je vsako leto bolje obiskan, predvsem pa združuje večino kraških sivkarjev, ki sodelujejo na njem s svojimi ličnimi in aromatičnimi izdelki


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media