Gorski raj v »preddverju« Kamniških Alp

Prosti čas | okt. '13

Vrh Korena je veličasten razglednik v južnem prečnem grebenu Kamniških Alp, ki se razteza od Kokrskega sedla prek Kalškega grebena do Krvavca. Manjka mu le meter, pa bi bil dvatisočak. S prekrasnega razglednega vrha se odprejo pogledi na celotni greben Kamniških Alp, od Storžiča prek obeh Kočen, Grintovca, Skute, Brane in Planjave do Ojstrice.

Nanj vodi več poti, mi se bomo odpravili s Kriške planine prek planine Koren.
Avtocesto Ljubljana–Jesenice zapustimo na izvozu Vodice in sledimo tablam za Cerklje in Krvavec. Peljemo skozi Cerklje in zaselek Grad, kjer zavijemo desno v smeri Ambroža pod Krvavcem. Naravnost pelje cesta k spodnji postaji kabinske žičnice na Krvavec in naprej vse do parkirišča na Kriški planini. Pripeljemo se lahko tudi po cesti z Visokega ali Preddvora.
Ob informativni tabli se odpravimo desno navzgor po stezi, ki nas prek pašnika pripelje na širši kolovoz. Zavijemo levo in po kolovozu hodimo do podvoza smučišča proge s Kržišča. Smerokaz nas napoti ob pašni ograji navzgor, mimo kamnoloma in na gozdno pot, ki pelje skozi rušje do razgledišča, s katerega se odpre pogled na dolino Korošice. Pot se najprej nekoliko spusti, nato pa vzpne skozi bukov gozd do roba, s katerega vidimo prepadne stene Krvavca in Velikega Zvoha.

Nadaljujemo po markirani stezi med rušjem rahlo navzgor do neoznačenega odcepa poti, ki pelje levo na sedlo med Velikim Zvohom in Krvavcem. Dosežemo leso s pašno planino, pod katero je napajališče, nad njim pa lepo urejena koča Koren na istoimenski planini.

Od koče gremo levo na pot, na katero nas opozori smerokaz, in rahlo navzgor po dolini med Košutno in Krvavcem do razpotja in manjše mlake. Desno se odcepi pot za Košutno, mi gremo naravnost do naslednjega razpotja, kjer zavijemo ostro levo na pot za Vrh Korena. Razgibana pot nas po razglednem pobočju pripelje do lese in naprej med ruševjem do križišča poti. Levo je pot po grebenu na Veliki Zvoh in Krvavec (po tej poti se bomo vračali), naravnost pa pot, ki pelje pod Vrhom Korena k Cojzovi koči na Kokrskem sedlu in na naš vrh. Po skupni poti hodimo do razcepa, s katerega zavijemo desno navzgor med skalami do čudovito razglednega vrha, s katerega vidimo na severu greben Kamniških Alp od Storžiča do Ojstrice. Proti vzhodu gledamo Kompotelo (1989 m) in Mokrico (1853 m), na zahodu se blešči Kalški greben(2224 m), jug pa nas očara s pogledom na grebensko pot (prek tako imenovanega Ježa) proti Velikemu Zvohu.

Z vrha gremo do prvega in še do drugega razcepa poti, s katerega zavijemo desno na pot po zelo razgibanem grebenu proti Velikemu Zvohu. Sprva hodimo po prijetni položni grebenski poti, kmalu pa se vse bolj oži in odpirajo se prepadi proti planini Dolge njive in planini Koren globoko pod nami. Sledi precej strm spust do kamina, kjer se spustimo po dobro vzdrževani jeklenici na preval in z njega strmo navzgor po krušljivih skalah (pazimo na padanje kamenja) do ponovne grebenske poti s krajšimi zanimivimi poplezavanji po položnih ploščah. Tu in tam pot zaobide skalne osamelce, se prelevi v travnate stezice, doseže večjo travno vrtačo, s katere sledi še zadnji vzpon do jeklene ograje Velikega Zvoha, za katerim leži večje akumulacijsko jezero. Sestopamo desno ob jezeru do strmega spusta na sedlo Razor in naprej ob smučiščih do Doma na Krvavcu, ob katerem stoji v alpskem stilu grajena kapela Marije Snežne. Postavljena je bila v letih1927–1929 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.
 
Od tod lahko gremo desno po travnatem pobočju do Planinskega doma na Gospincu in od tam levo po makadamski cesti do parkirišča. Vmes se lahko ustavimo v Poletnem parku Krvavec in se preizkusimo v plezalnem pustolovskem parku, na trampolinu, poligonu za lokostrelstvo, spustu s tubo in drugimi igrami.
Ali pa se spustimo po pobočju levo po stezi prek pašnikov do prvih kmetij Kriške planine, kjer nas čakajo domače kulinarične specialitete.
Za vzpon bomo porabili dve uri in pol in premagali 519 višinskih metrov. Spust do izhodišča prek Velikega Zvoha pa nas bo prikrajšal še za dve uri. Pot najdemo na zemljevidu Kamniško-Savinjske Alpe ali v Atlasu Slovenije, na strani 80 topografskih zemljevidov.

V bližini …
V središču Cerkelj na Gorenjskem je lepo urejen spominski park z doprsnimi kipi šestih veljakov (Ignacij Borštnik, Janez Čebulj, France Barle, Janez Mežan, Andrej Vavken in France Kimovec), ki so s svojim delovanjem prispevali k razvoju in prepoznavnosti kraja kakor tudi v zakladnico slovenske kulture. V središču Cerkelj stoji rojstna hiša Ignacij Borštnik – dramatika, režiserja in igralca Ignacija Borštnika, po katerem se imenuje osrednji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje. Pred cerkvijo Marije Vnebovzete, v kateri je glavni oltar ena najbogatejših poznobaročnih stvaritev na Gorenjskem, pa stoji doprsni spomenik skladatelju Davorinu Jenku.
Zapeljemo se lahko do srednjeveškega dvorca gradu Strmol, ki je od Cerkelj
v smeri proti Visokemu oddaljen le nekaj kilometrov, s prelepim parkom in prekrasnim ohranjenim pohištvom v notranjosti. Danes je protokolarni objekt RS.
V bližini si v vasi Adergas ogledamo nekdanji mogočni samostan dominikank Velesovo in cerkev Marijinega oznanjenja, ki jo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Martina Johanna Schmidta. Romanski božjepotni kip Marije z Jezusom pa je najstarejši Marijin kip na Slovenskem.