Ne le krizanteme in žefrani

Ne le krizanteme in žefrani

Prosti čas | okt. '13

V teh tednih bomo pogosteje kot sicer usmerili korak na pokopališče in v spoštljivem spominu na preminule bomo urejali gomilo. Časa je še dovolj, da poskrbimo za dostojno zasaditev, za okrasitev zadnje gredice, če smo se morda tega otepali čez poletje. Želim si, da bi bilo več lepih misli v hvaležnosti na prednamce kot pa bahavih, priložnostnih aranžmajev.

Naj bo tradicija ali vera, naj bo izročilo ali narodopisje, vedno je približujoči se prvi listopad spominski dan, posvečen njim, ki so vrtnarili pred nami. Namenimo jim lepo misel tudi z urejenostjo groba. Naj se to kaže kot venec ali nasad sveže oplete gomile, vanj je vložen delček srca in duha. Pogosto je mogoče to doseči s prav malo truda in s skromnimi sredstvi. Simboliko venčnega kroga pogoste nagrobne dekoracije v malem ponazarjajo zvezdasti cvetovi krizantem, v mrazu ogroženi cvetovi dokupljenih gerber in tudi spremenljivost pokopaliških zasaditev v teku letnih časov. 

Skromne mačehe
Mačehe so v vsej svoji pestrosti barv in različnih cvetnih velikostih res le dvoletnice, toda zasajene na grob lahko cvetijo vse do hudega mraza in potem se s cvetjem okrasijo še pomladi in še globoko v poletje. Zdaj je njihov čas in sadili jih bomo večinoma s prvim odprtim cvetom, da si laže predstavljamo, kakšen bo njihov barvni učinek. Do mraza se bodo sadike pošteno vrasle, pri tem pa ne bodo pozabile cveteti. Navidezno nežnim in krhkim rastlinam mraz ne pride do živega. Pri nas so izrazite sezonke, ki se zadovoljijo s sončno do polsenčno lego v prepustni prsti. Zato so pomembne rožice za zasajanje grobov in pri vrtnarju je vredno odšteti nekaj stotinov za vsako sadiko. Je veliko sort in najpogosteje se pri nakupu odločamo po barvi in velikosti cveta. Nekomu so všeč enobarvni cvetovi, drugi imajo raje take »z očesom«, s temno pego v sredini. Drobnocvetne sorte cvetijo izredno bogato in po barvnem učinku prav nič ne zaostajajo za velikocvetnimi. Kdor se navdušuje za temne odtenke modre, vijolične ali škrlatno rdeče, naj si to kar privošči. V bolj sivih dneh pa zanesljiveje opazimo sorte v beli, rumeni ali svetlo modri barvi.

O krizantemah
Velikocvetne krizanteme so klasika ob spominskem dnevu umrlih, a drobnocvetne sorte niso nič manj cenjene. V resnici pa je sodobna tehnologija pridelovanja omogočila ponudbo ob vsakem času. Stebla drobnocvetnih krizantem so celo trpežnejša od velikocvetnih, saj se prenapolnjeni koški cvetnih lističev ob nesrečnem trku vse preradi začnejo osipavati. Za ljubitelje pestrih kombinacij je tudi med drobnocvetnimi dovolj velika izbira. Priljubljene so enojnocvetne in zadnja leta tudi sorte s komaj za gumb velikimi polnjenimi cvetovi, pri katerih je sredina v kontrastni temni barvi. Posebnost so modni rumeno zelenkasti cvetovi, vendar je v tej barvni skupini le malo sort. Vse krizanteme bolj ali manj zanesljivo začnejo nastavljati cvetove le v času kratkega dneva. Čas, ki je potreben za razvoj cveta, je pri večini sort 8 do 11 tednov. Naj ponovim, da je gojenje krizantem sila zahtevno vrtnarsko opravilo. To velja tako za pridelavo rezanega cvetja kot priljubljenih lončnih zasaditev v vseh barvah in velikostih.

Predvidljivost čebulnic
Z jesenskim sajenjem čebulnic na grobovih načrtujemo cvetenje za pomladno okrasitev. V čebulicah in gomoljčkih so skrite rezerve, namenjene novi rasti in cvetenju in v tem je predvidljivost prihodnosti. Izbira je kar precejšnja, zato se lahko odločimo za nižje sorte narcis, za ljubke hrušice (Muscari) ali za hijacinte. Prav priporočljivi so tulipani v kateri od nižjih sort, vsekakor pa so najhvaležnejši tisti iz skupine botaničnih tulipanov, ki nekaj let zdržijo na istem mestu. Enako velja za žafrane, kjer spet lahko izbiramo ned belimi, rumenimi pa vse modrih in vijoličnih. Moj nasvet iz prakse bi bila jesenska zasaditev z modrimi mačehami in med njimi rumenimi žafrani. Seveda lahko podobno naredimo tudi v nasadu z blazinastimi trajnicami, kjer s sadilnim klinom med poganjki naredimo luknjo in vanjo potisnemo čebulico. Trajnice, ki se razpredajo po tleh, zagotavljajo preprosto oskrbo med letom, s čimer se izognemo tudi vsakoletnemu nakupu sezonskih enoletnic. Ob netreskih in homulicah so zelo priljubljene sorte aubrecij (Aubrietia) in iglastih plamenk (Phlox subulata), obisk pri vrtnarju pa ponuja še veliko več. Vse to lahko še vedno posadimo pred koncem oktobra.

Vsestranski bršljani
Pri nas je doma ena sama vrsta, navadni bršljan (Hedera helix), ki je naša edina vedno zelena lesnata vzpenjalka ter obenem tudi dekorativna prekrivna rastlina brez posebnih zahtev. Je kar nekaj sort, ki imajo še večjo dekorativno vrednost. S svojimi plazečimi se poganjki je bršljan nadvse hvaležen na grobni gomili, ki jo v celoti prekrije in morebitno prebujne rasti ni težko krotiti. Čez rob segajoče poganjke enkrat ali dvakrat na leto odločno porežemo. Druge nege ne potrebuje, izpolnjuje pa zahtevo po zimzelenosti, urejenosti in pietetni simboliki spomina na pokojnika. Podobno so uporabni različki z drugače oblikovanimi in obarvanimi listi. Nekatere sorte sicer ohranjajo enotno zeleno barvo, vendar imajo liste izrazito prišiljene ali globoko narezane ter se tako razlikujejo od izhodiščnega divjega bršljana. Druge sorte krasi zeleno rumeno pisano listje v različnih vzorcih. Vse te oblikovne značilnosti ohranjamo z vegetativnim razmnoževanjem, kar tudi začetniku ne dela posebnih težav. Polegli poganjki se radi sami zakoreninijo, a tudi odrezani vršički hitro odženejo nove koreninice. Čisto vse sorte bršljana niso prezimno trdne in tako nekatere gojimo tudi kot sobnice. 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media