Lončnice nam pomagajo dihati

Prosti čas | nov. '13

Suh zrak ogrevanih bivalnih prostorov obremenjuje dihala, kar je posebno problematično za kronične bolnike z astmo. Ob zmanjšani zračni vlažnosti so v zraku pogosto tudi izredno majhni prašni delci in zdravju škodljivi plini. Že samo izdihani ogljikov dioksid v zaprtem prostoru siromaši delež potrebnega kisika v zraku. V taki zagati so nam lahko sobne rastline v znatno pomoč, saj so naravni vlažilec zraka, porabnik izdihanega ogljikovega dioksida in dobavitelj kisika.

Ugotovljeno je, da so se ljudje v »ozelenjenih« prostorih redkeje pritoževali zaradi glavobola, kašljanja, suhe kože in razdražene sluznice kot tisti brez rastlinske družbe. Kar 80 odstotkov vprašanih pa je v takem okolju manj prizadel stres.
Iz šolskih klopi se verjetno vsi spominjamo podatka, da rastline iz ogljikovega dioksida in rudninskih hranil ob sodelovanju sončne energije ustvarijo novo organsko maso in izločijo kisik. Brez vode seveda ne gre, a kar blizu 97 odstotkov skozi korenine sprejete vode rastline spet izločijo v ozračje skozi listne reže. Ponoči rastline izločajo ogljikov dioksid, vendar manj, kot so ga čez dan sprejele. Ponekod rastlinam v steklenjakih dovajajo dodatne količine ogljikovega dioksida in s tem dosegajo bujnejšo rast. Prav tako je res, da rastline v svojem tkivu kopičijo ta plin, ki v prevelikih količinah nastaja z izgorevanjem fosilnih goriv.
Mnoge rastline lahko ozračje očistijo škodljivih snovi, predvsem hlapov topil in lepil ter v zraku zmanjšujejo vsebnost nekaterih človeku grozečih plinov. Nekatere rastline so pravi specialisti za vezavo in vsrkavanje škodljivih snovi. Za dobro počutje naj bi človek potreboval najmanj eno srednje veliko lončnico na dvanajst kvadratnih metrov površine. Še mikavnejše kot posamezne lončnice so lahko v stanovanju tudi estetsko izvedene in navpično nameščene zelene stene, ki obenem varčujejo s prostorom. Kot čistilce zraka uporabimo predvsem nekatere velikolistne rastline, pri katerih morebitno pomanjkanje cvetov nadomesti pestrost strukture in zelenilu dodana barvitost.

Zeleni specialisti za zdravje
Bršljani so uspešni čistilci zraka in dobavitelji kisika, in to v vseh svojih dekorativnih različicah. Kot okrasne rastline z dolgimi in slikovitimi listi so cenjene mnoge zmajevke, ki pri nas z dišečim cvetjem razveselijo šele po precej letih. Vrtnarji pogosto ponujajo vrsto Dracaena fragrans, ki ima po pravici »dišeč« prilastek, njeno listje pa je lahko zeleno ali tudi rumeno-zeleno pisano. Vse sorte potrebujejo svetlo in prej toplo kot hladno domovanje. Spatifil ali samolist (Spathiphyllum floribundum) je sicer zaradi svoje strupenosti kot pripadnik družini kačnikovk povsem neužiten, zato pa podobno kot bršljan s svojimi velikimi listi v zraku pomembno zmanjšuje vsebnost benzola in trikloretilena. Formaldehid, ki je pogosta sestavina lesnih elementov pohištva, pa vsrkava zelenčica (Chlorophytum comosum), ki je znana kot prav nezahtevna lončnica. Razmnoževanje z majhnimi listnimi rozetami na kolencih prevešavih cvetnih stebel pa je šolski primer živorodnosti. Tudi betelova palma (Arreca catechu) je odličen osveževalec onesnaženega zraka, posebno učinkovito vsrkava kemijsko substanco, znano kot PBC ali poliklorirani bifenili, čeprav je med gojitelji manj znana.


Devet najboljših čistilcev zraka
Po študijskih raziskavah vesoljske agencije NASA so se kot najboljši čistilci zraka v zaprtem prostoru obnesle naslednje rastline:
• bršljan (vse vrste in sorte rodu Hedera)
• spatifil ali samolist (Spathiphyllum floribundum)
• sabljika (Sansevieria trifasciata s sorodstvom)
• drobnolistni gumovec (Ficus benjamina)
• zmajevke (vrste in sorte rodu Dracaena)
• krizanteme (Chrysanthemum morifolium)
• zelenčica (Chlorophytum comosum)
• scindaps (Epipremnum aureum)
• drevoljub (Monsterea deliciosa)


Kako pa v spalnici?
Ali okrasne rastline sodijo v spalnico ali ne, je pogosto kočljiva tema s številnimi zagovorniki in nasprotniki. Nekateri trdijo, da rastline v spalnici zagotovo nimajo neugodnega učinka, drugi spet zagotavljajo, da tja ne sodi zelenje in cvetje. Vsak ima po svoje prav, odločujoče pa je, kako ljudje reagirajo, saj si utegne astmatik ali alergik nakopati resne težave prav zaradi katere od rastlin v spalnici. Znano je, da tja zagotovo ne sodijo šopki cvetja z močnimi vonjavami, kakršne sproščajo številne lilije in vrtnice. Na ravnokar kupljenih lončnicah in tudi na rezanem cvetju ni izključena prisotnost ostankov zaščitnih sredstev, ki nekomu škodujejo bolj in drugemu manj. Na splošno rastline v spalnici niso škodljive, lahko pa so za nekatere škodljivi trosi plesni v prsti ali na površini substrata. Previdnost je vsekakor umestna.

Peteršilj je lahko sobnica
Priljubljeni in mnogostransko uporabni začimbnici iz družine kobulnic (Umbeliferae, kamor sodi tudi korenček, kumina in še mnogo koristnih rastlin) se tudi pozimi ni treba odreči. Prav v temnem letnem času je vsako zelenilo na krožniku osvežitev, peteršiljeva (Petroselinum crispum) eterična olja pa spodbujajo apetit in prebavne aktivnosti. Celo zdravilne lastnosti pripisujejo tej korenovki, ki pa naredi imenu vredne podzemne organe le pri podvrsti, kateri pravimo korenasti peteršilj. Druga podvrsta daje predvsem obilje listov, a obe lahko jeseni izkopljemo ter posadimo v posodo in rastline bodo zelenele vso zimo. Ob sajenju konice korenin skrajšamo, saj po navadi nimamo ravno dovolj globokih posod, ki bi sodile na okensko polico. Zemlja ne sme biti pretežka, zato jo po potrebi zrahljamo s peskom. Po sajenju zalijemo in za zalivanje skrbimo tudi pozneje. Ker želimo, da bi nam peteršilj uspeval, mu ob sobni temperaturi ponudimo tudi kar najbolj svetel prostor. Prirastek dišavnih listov skoraj ne more manjkati. Podobno lahko v lonec posadimo tudi drobnjak, saj je domač pridelek največ vreden, posebno pozimi.