Grejmo se varno in varčno
Starejši in invalidi so bolj občutljivi na temperaturne razlike, zato je uravnavanje temperature bivalnih prostorov pomembno vse leto. Za prehodna obdobja pride prav dodatna peč (oljni radiator, kalorifer in podobno). Temperatura v njihovem stanovanju mora biti višja kot sicer, v bivalnih prostorih minimalno 21, v sanitarijah pa 25 stopinj. Topla spalnica in kopalnica sta pomembni, če ponoči večkrat vstajamo. V prostorih, ki jih redko uporabljamo, naj bo 18 stopinj (tako preprečimo kondenz).
Starejši se precej časa zadržujejo v stanovanju, zato je zelo pomembno prezračevanje vseh prostorov (minimalni dovod svežega zraka na osebo je 17 m3 na uro), pazimo le na prepih. Ventili na radiatorjih naj bodo zaradi lažje dosegljivosti povsod v višini od 40 do 85 centimetrov.
Klasične kotle centralne kurjave vse bolj nadomeščajo sodobni nizkotemperaturni in kondenzacijski kotli ter različne toplotne črpalke. Centralno ogrevanje je lahko klasično (radiatorji), stensko, talno ali stropno. Priljubljen vir lokalnega ogrevanja so klasični kamini z odprtim ali zaprtim kuriščem, kaminske in lončene peči (toplozračne in kombinirane), krušne peči in peči na pelete. Toplotno akumulacijski kamini iz naravnega kamna oddajajo sevajočo toploto, ki je zdrava in naravna ter ne suši zraka. Vsi za delovanje potrebujejo kakovostno izveden dimnik in dovod svežega zraka v kurišče. Brez priključka na dimnik pa so trajno žareče peči na trda goriva, peči na petrolej, olje in plin ter biokamini ali električni kamini. V starejših objektih je velikokrat edina možnost ogrevanje z elektriko. Varčni električni radiatorji so primerni tudi za dobro toplotno izolirane sodobno grajene objekte. Dopolnilni vir ogrevanja so električni oljni radiatorji ali termopeči. Infrapaneli oddajajo toploto, podobno sončni (infradreči žarki), ki ne ogreva zraka, temveč na želeno temperaturo ogreje stene, stropove, tla in pohištvo, ti pa nato oddajajo toploto v prostor.
Grejmo se varno in varčno
Sodobna grelna telesa in ogrevalni sistemi imajo boljše izkoristke, manjše toplotne izgube in manj onesnažujejo okolje. Pri izbiri goriva – lesna biomasa (sekanci, polena, briketi, peleti, ...), kurilno olje, zemeljski plin, elektrika, sonce … – upoštevajmo lego objekta in možnosti oskrbe ter shranjevanja. Redno vzdrževanje kurilnih naprav ter redno in strokovno čiščenje dimnih tuljav zmanjšajo požarno tveganje. V starejših objektih so pogosto zastareli dimniki, ki niso dimenzionirani za število in moč sodobnih grelnih naprav, ki so nanje priključene. Pomemben je pravilen odvod dimnih plinov, predvsem ogljikovega monoksida, ki je posledica nepopolnega izgorevanja, in ogroža zdravje in življenje ljudi, če se zaradi oporečnega dimnika vrača v prostor. Pri skupnih dimnikih lahko tudi v sosednje stanovanje!
Pomemben del ogrevalnega sistema so ogrevala. Toploto čim bolj enakomerno oddajajo v prostor, omogočajo regulacijo temperature in ne obremenjujejo prostora s hrupom, vonjavami in prahom. Zaradi najbolj neposredne izmenjave hladnega in toplega zraka so ogrevala po navadi nameščena pod okni. S toploto sušijo in grejejo okenska stekla in preprečujejo vdor hladnega zraka skozi slabo izolativna stekla. Radiatorji so lahko klasični panelni, lahko so cevni, gladki ploščati ali žični. Vsako grelno telo naj ima nameščen termostatski ventil za regulacijo temperature. Grelna telesa se razlikujejo po načinu ogrevanja in materialih, iz katerih so narejena. Poleg različnih kovin (jeklo, aluminij,…) so to lahko keramika, kamen ali celo steklo.
Sodobni radiatorji so pogosto večnamenski. V kopalnici je to sušilno obešalo za brisače ali ogrevalo v obliki odlagalne poličke, v predsobi pa kombinacija grelnega telesa in garderobne stene. Lahko so del ograje stopnišča ali zanimiva klop pod oknom. Sodobno oblikovani, tako imenovani dizajnerski radiatorji so zelo dekorativni. Lahko so slika ali relief na steni, prostostoječa skulptura, steber ali zanimiva pregrada sredi prostora.
Pomembnost prezračevanja pozimi
K prijetnemu počutju pripomore tudi redno in zadostno prezračevanje in čiščenje zraka v prostoru. Dotok svežega zraka omogočajo različni prezračevalni sistemi ali kombinirani sistemi ogrevanja in prezračevanja. Naravno prezračevanje dosežemo z nagibnimi okni, prezračevalnimi okenci in rešetkami, ki so lahko del okenske konstrukcije. Novejši okenski sistemi omogočajo nadzorovano avtomatsko prezračevanje prostora brez nepotrebnih toplotnih izgub. Priporočljivo je večkrat na dan za nekaj minut odpreti nasproti ležeča okna v prostoru (naredimo prepih). Če pri menjavi starih, netesnih oken z novimi, ki še predobro tesnijo, pozabimo na kakovostno prezračevanje, je lahko to življenjsko nevarna. Predvsem tam, kjer dimniki niso vzdrževani in so potrebni čiščenja ali celo sanacije.
Preprečevanje vlage in kondenza
Prekomerna vlaga (80 do 85-odstotna vlažnost) pomeni resno tveganje za zdravje, saj povzroča razvoj plesni. Za zdravje in dobro počutje je najprimernejša 40- do 60-odstotna relativna vlaga. Eden prvih znakov prekomerne vlage v prostoru je rosenje (kondenz) notranje strani stene ali okenskih stekel (kombinacija hladne površine in vlažnega toplega zraka). Kondenz nastaja tudi zaradi nepravilnega ali pomanjkljivega prezračevanja prostorov, kar se pogosto zgodi po zamenjavi oken. Vodno paro odvajamo na prosto po prezračevalnem kanalu v kopalnici in s kuhinjsko napo v kuhinji. Vrata neogrevanih prostorov naj bodo zaprta, da se na stenah ne nabira kondenzirana vlaga iz ogrevanih prostorov. Kondenza in plesni se najbolj učinkovito rešimo z ustrezno toplotno izolacijo celotnega objekta, ki ureja zračno vlago, zmanjša toplotne izgube in porabo energije za ogrevanje in hlajenje ter omogoča, da fasada »diha«. S preprečitvijo toplotnih mostov občutno zmanjšamo stroške ogrevanja in povečamo kakovost bivanja.
