Naročite se
01 530 78 44
Arhiv PDF

Bachova cvetna terapija

Bachova cvetna terapija

Dobro počutjedecember '13

Ireni Roglič Kononenko se je po končanem študiju psihologije zdelo, da je ta veda o duši pravzaprav brez duše in da samo z njo človeku ni mogoče pomagati. Potem se je seznanila z Bachovo cvetno terapijo, s katero celostno zdravimo človeka in ne odpravljamo samo simptomov bolezni.

Pri tej terapiji gre za informacijo, ki se, podobno kot pri homeopatiji, prenaša prek vode. V Bachovih kapljicah so skrite cvetne esence, ki nam pomagajo pri različnih zdravstvenih, čustvenih in življenjskih težavah. Ste morda med tistimi, ki ne znate reči ne in vedno naredite vse, da bi se drugi počutili dobro, nase pa pozabljate? Potem je za vas primerna esenca tavžentrože. Morda pa prehitro obupate, dvomite, ste preveč razumski, pesimistični, zapadate v depresijo? Pri tem, da boste zaupali vase ter v to, da se bo vse dobro izteklo, vam lahko pomaga esenca encijana. Ste pretirano neodločni, premalo zaupate svojemu mnenju in presoji ter morate nenehno spraševati druge za nasvet? V tem primeru vam bo Bachova terapevtka svetovala esenco rožičevega cveta.

Učinkovito in brez stranskih učinkov
Še in še je negativnih čustvenih stanj, za katere je Edward Bach, pred skoraj sto leti zelo cenjeni angleški zdravnik, verjel, da so resnični vzroki bolezni – če seveda trajajo toliko časa, da pustijo negativne sledi tudi v telesu. Zdravilo zanje je našel v naravi. Ustvaril je zbirko 37 zeliščnih kapljic - cvetnih esenc, ki zdaj nosijo njegovo ime. Esencam je dodal še studenčnico, ki velja za 38. učinkovino, ter rešilne kapljice kot 39. esenco, ki je edina vnaprej pripravljena mešanica petih esenc. Bach je želel najti zdravilo, ki ne bi imelo slabih stranskih učinkov in ki bi si ga vsak lahko pripravil tudi sam.
Irena Roglič Kononenko je ena redkih Bachovih terapevtov v svetu, ki postopka priprave teh cvetnih esenc uči tudi druge. Kar nekaj časa pa je trajalo, da je sama stopila na to pot. Vedela je, da je za pripravo treba najti rastline, ki rastejo stran od civilizacije, od ljudi in domačih živali. Zato je iskala čim bolj neokrnjeno naravo, kar je trajalo skoraj tri leta. Ni bila zadovoljna z območji, kjer je našla rastline, potem pa je le prišla do spoznanja, da bo morala svoje zahteve nekoliko omiliti. Pri tem ji je pomagala Bachova esenca lesnike, cvet čistosti, ki pripomore pri premagovanju nezadovoljstva in negativno predelati v pozitivno, skrajno dlakocepstvo ali perfekcionizem pa preoblikovati v normalno občutenje.
Irena Roglič Kononenko pove, da pomoč pri njej iščejo ljudje z najrazličnejšimi izkušnjami, ki jim jih prinese življenje, a jih sami ne zmorejo predelati. Nanjo se tako obračajo ljudje, ki imajo težave v partnerskem življenju ali nasploh v odnosih z ljudmi. Tudi taki, ki se jim je zgodil večji pretres, celo tragedija: ločitev, smrt ljubljene osebe, izguba otrok. Ljudje, ki so na razpotju in morajo sprejeti odločitev. Tega seveda ne more (in ne sme!) narediti nihče namesto njih, a Bachove esence jim lahko pomagajo, da jasneje vidijo razmere, v katerih so, in si tudi upajo prevzeti odgovornost za svojo odločitev. Prihajajo tudi ljudje s hudimi strahovi, z neobvladljivo jezo ali drugimi nekonstruktivnimi vzorci vedenja. Pa tudi taki, ki jim zdravila uradne medicine niso mogla pomagati, ker jih je telo zavračalo, ter taki, ki ne zaupajo uradni medicini. K njej tako pridejo tudi ljudje s povsem konkretnimi zdravstvenimi težavami – z večletno astmo, z alergijami, z nadvse nadležnim senenim nahodom, z nespečnostjo. Bachove esence je treba zanje izbrati glede na njihov karakter, na čustva, ki jih doživljajo in so pripeljala do težav, ter ne glede na bolezen, zato ljudje z isto težavo dobijo različne esence.
Bachove kapljice učinkujejo blago, počasi in zanesljivo. »Ni vedno nujno, a je vendar pomembno tudi osveščanje – kaj je tisto, kar naj bi kdo v sebi osvetlil, ozavestil, preobrazil ... Namen Bachove terapije je namreč ta, da človek po njej živi bolje in lepše, bolj ozaveščeno življenje na višji ravni, kot ga je živel prej,« pojasnjuje naša sogovornica. S tem se spreminja tudi dojemanje bolezni: ni več nekaj, kar nas doleti kot zla usoda, ampak le opozorilo, znak, da nekaj delamo narobe in da bi si z napačnim ravnanjem še bolj škodili,« pove Irena, ki je prevedla in izdala štiri knjige o Bachovi cvetni terapiji.

Priprava Bachovih kapljic
Za pripravo Bachovih kapljic je treba izbrati sončne dni v letu, primerno rastišče, idealen čas, ko so cvetovi v času polne zrelosti, torej tik preden se sami osujejo. Na rastišču mora rasti več primerkov rastline. Vedno se uporabljajo samo cvetovi rož, grmovja, dreves, odtrgamo pa le najbolj zdrave cvetove in pri vsaki rastlini samo kakega. »Od narave vzamemo izjemno malo in še to spoštljivo, narava pa nam bo to vrnila v obilni meri,« pove Rogličeva.
Bach je razvil dve metodi priprave esenc: sončno, ki se uporablja pri tistih cvetovih, ki cvetijo, ko ima sonce polno moč – tedaj jih za nekaj ur položimo v studenčnico in na sonce. Druga je metoda prekuhavanja, ki se uporablja za zgodaj cvetoče rastline.
Na ta način dobimo matično tinkturo. Dve kapljici te tinkture damo v 30-mililitrsko stekleničko alkohola, da dobimo koncentrat Bachove esence. Koncentrate, bodisi v kompletu ali posamezne, je mogoče tudi kupiti. Za končno uporabo pa koncentrate še enkrat redčimo. Pri pripravi individualne mešanice izberemo nekaj Bachovih esenc, ki ustrezajo človekovemu trenutnemu stanju in jih nakapamo v stekleničko z vodo. Šele ta razredčina pa je tista, ki jo uporabljamo.

Katere esence izbrati?
Trepetlika nam pomaga pri tesnobi in nejasnih slutnjah, da bi se lahko zgodilo kaj neprijetnega. Vrača nam občutek varnosti in nas uči ravnati z našo senzibilnostjo, da jo znamo konstruktivno uporabljati in nas ne plaši več.
Mešič pomaga pri neodločnosti, ko se ne znamo odločiti med dvema možnostma in nas to zelo obremenjuje in utruja. Pomaga pri stanjih čustvene labilnosti, ki se lahko kažejo kot hormonske motnje, vrtoglavice, morska bolezen, motnje ravnotežja.
Kovačnik nas iz preteklosti, v kateri smo obtičali, vrača v sedanjost. Kadar se melanholično vračamo v »dobre stare čase« ali v čase, ko so bili naši ljubljeni še živi, nam pomaga predelati izgubo in nas osvobaja za življenje v sedanjosti in za nove odnose.
Oljka nam pomaga, da si opomoremo po hudi psihični ali telesni utrujenosti, po hudi bolezni, izčrpavajočem delu ali po negovanju bolnika. Uči nas ravnati z našimi telesnimi močmi, da jih ne izčrpamo do konca, in to prepozno opazimo.
Jesenska vresa nam pomaga v stanju hude osamljenosti, ko čutimo neizrekljivo potrebo, da smo neprestano v družbi, a samo govorimo, ne znamo pa poslušati. Pomaga nam razumeti, da moramo svoje želje izpolniti sami in neposredno, ne pa prek drugih.
Nedotika je primerna takrat, ko smo nepotrpežljivi in priganjamo sebe in druge. Ko nas čustva hitro in močno prevzamejo in odreagiramo preburno, v naslednjem trenutku pa že pozabimo na vse skupaj. Je odlična pomoč tudi pri bolečinah, ker smo takrat pač zelo razdraženi in vznemirjeni.
Pravi kostanj nam pomaga takrat, ko se nam zdi naše trpljenje nevzdržno. V takih trenutkih telo in duša čutita, da sta prignana do skrajne meje vzdržljivosti in da bosta morala popustiti in se vdati.
Sporiš nam pomaga najti pravo mero navdušenja, ko poskušamo pretirano delati »dobro« drugim, namesto da bi jih pustili, da delajo samostojno in se razvijajo. Ko jih fanatično skušamo prepričati ali spreobrniti v njihovi življenjski filozofiji. Pomaga nam najti pravo mero pri vsem, česar je preveč, tudi pri hrani, pijači in podobnem.
Divja vrtnica nam vrača veselje do življenja, ko postanemo apatični. Ko sploh ne poskušamo in niti ne pomislimo več, da bi lahko v svojem stanju kaj spremenili na bolje.
Vrba je primerna takrat, ko razmišljamo, da so za naše stanje krivi drugi ali zunanje okoliščine, ne pa mi sami. Ko smo zaradi tega zagrenjeni in gojimo hude zamere, ko ne znamo odpustiti. Pomaga nam razumeti, kje so tisti vzvodi moči, kjer lahko sami uravnavamo svoje življenje.
Oreh nam pomaga v stanjih prehoda in novega začetka, denimo ob novi zaposlitvi, novem partnerstvu, selitvi, odhodu v dom za ostarele. Pomaga nam, da smo stanovitni v svojih odločitvah tudi takrat, ko nam drugi ne stojijo ob strani. Pomaga nam v procesu zdravljenja, olajša nam prvi prihod (rojstvo) in tudi zadnji odhod (smrt).