Kako se izračunavajo letos uveljavljene pokojnine
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati s 1. 1. 2013, ohranja temelje že desetletja veljavnega načina določanja starostne, predčasne ter invalidske pokojnine. Katerokoli od teh pokojnin odmerimo od pokojninske osnove v odstotku, njegova višina pa je praviloma odvisna od dopolnjene pokojninske dobe zavarovanke ali zavarovanca.
Za izračun pokojninske osnove pa so v veljavi drugačna pravila kot po prejšnjem zakonu. Drugačno je tudi vrednotenje dopolnjene pokojninske dobe, ki vpliva na višino odstotka za njeno odmero.
Izračun pokojninske osnove
Pokojninsko osnovo izračunamo tako, da upoštevamo mesečna povprečja osnov (to je plač ter zavarovalnih in drugih osnov, od katerih se plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje) iz določenega števila let zavarovanja pred upokojitvijo. Možnih je več pokojninskih osnov. ZPIZ-2 namreč določa, da za izračun posamezne pokojninske osnove vzamemo povprečno mesečno osnovo iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od vključno 1. 1. 1970 naprej, ki so za zavarovanko ali zavarovanca najbolj ugodna. V primerjavi s prejšnjo zakonsko ureditvijo se dolžina obdobja, iz katerega se upoštevajo mesečna povprečja osnov za izračun posamezne pokojninske osnove, podaljšuje za šest let. Podaljšanje pa ni uveljavljeno s takojšnjim učinkom, temveč bo uvedeno postopno: vsako leto bo daljše za eno leto v primerjavi z letom poprej. Tako v letu 2014 posamezno pokojninsko osnovo predstavlja mesečno povprečje osnov iz najugodnejših zaporednih 20 let zavarovanja, prihodnje leto pa 21 let itd. Postopen prehod bo dokončan leta 2018.
Za leto zavarovanja šteje vsako koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki plačani za krajše obdobje, če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo ali če podatkov o osnovah ni mogoče dobiti, se preskoči leto ali leta. Preskok nima za posledico skrajšanja obdobja, iz katerega se lahko upoštevajo povprečne mesečne osnove zavarovanja, temveč vključitev prvega naslednjega in preostalih manjkajočih koledarskih let, iz katerih so na voljo te osnove. Predpisana dolžina obdobja za izračun pokojninske osnove pa ostaja praviloma nespremenjena! Izjema so krajša obdobja od predpisanih, iz katerih so na voljo povprečne mesečne osnove. Tudi po ZPIZ-2 povprečne mesečne osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, praviloma ni mogoče upoštevati pri izračunu pokojninske osnove!
Zavarovancu, pri katerem so na voljo povprečne mesečne osnove vse od leta 1970 naprej, je letos mogoče izračunati petindvajset pokojninskih osnov. Prvo obdobje 1970 – 1989, sledi obdobje 1971 – 1990, zadnjo možno dvajsetletno povprečje pa predstavlja obdobje 1994 – 2013. Ker se povprečne mesečne osnove praviloma razlikujejo zaradi različne ravni plač ali zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki, so različni tudi zneski izračunanih pokojninskih osnov.
Zaskrbljenost nekaterih zavarovancev, ali jim bodo izračunane in upoštevane vse možne pokojninske osnove, je povsem odveč! Zavod mora namreč po uradni dolžnosti vsakemu zavarovancu izračunati vse možne pokojninske osnove, pokojnino pa mu mora odmeriti od tiste, ki je za zavarovanca najugodnejša. Izračuni so vidni iz priloge odločbi o priznanju pravice do pokojnine!
Medsebojna primerljivost povprečnih mesečnih osnov
Velika časovna oddaljenost koledarskih let (več kot 40 let), iz katerih se lahko upoštevajo povprečne mesečne osnove za izračun možnih pokojninskih osnov, v javnosti pogosto sproža vprašanja o načinu zagotavljanja njihove medsebojne vrednostne primerljivosti. To tudi po novi zakonski ureditvi omogočajo valorizacijski količniki, s katerimi se preračunajo povprečne mesečne osnove iz predpisanih let zavarovanja. Njihov izračun pa je drugačen kot po prejšnjem zakonu. Po ZPIZ-2 so zgolj posledica sprememb v ravni povprečnih plač na zaposlenega, izplačanih za posamezno koledarsko leto. Prejšnji zakon pa je zahteval, da so se pri njihovem izračunu upoštevala tudi gibanja pokojnin od 1. 1. 1991 naprej.
Valorizacijske količnike je tudi po ZPI-2 treba vsako leto izračunati na novo. Osnova za njihov izračun je povprečna mesečna plača na zaposlenega, izplačana za koledarsko leto pred letom, v katerem veljajo valorizacijski količniki. Za letos veljavne je bila to povprečna bruto plača na zaposlenega, izplačana za leto 2013, ugotovljena po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.
Ker tudi ZPIZ-2 še ohranja neto sistem določanja pokojnin, je treba tako pri izračunu valorizacijskih količnikov, kot tudi povprečnih mesečnih osnov posameznega zavarovanca upoštevati neto vrednost pokojnin. To izračunamo z upoštevanjem povprečne stopnje davkov in prispevkov v posameznih koledarskih letih. Določitev in objava teh stopenj je v pristojnosti ministra za finance. Preračun mesečnih bruto plač in povprečnih mesečnih osnov v neto vrednost je potreben od leta 1991 dalje. Za obdobja pred tem pa se upoštevajo dejanski neto zneski.
Ker se pri novem načinu izračunavanja valorizacijskih količnikov upoštevajo le vsakoletne spremembe v gibanjih povprečnih plač, se njihova višina bistveno razlikuje od višine, ki jo je zagotavljal prejšnji zakon. To dejstvo se seveda kaže tudi v višjih pokojninskih osnovah. Zagotovitev relativne skladnosti po ZPIZ-2 odmerjenih pokojnin z že uveljavljenimi po prejšnjih predpisih pa omogoča nižja vrednost posameznega leta zavarovanja, izražena v višini odstotkov za odmero pokojnin, ki je bila uveljavljena z novim zakonom in s takojšnjim učinkom.
Novi način določanja valorizacijskih količnikov naj bi praviloma ustavil zniževanje na novo uveljavljenih pokojnin, ne zagotavlja pa več enakosti med pokojninami, uveljavljenimi v različnih letih. Do razlik v višini pokojnin, uveljavljenih v različnih obdobjih in odmerjenih po novih pravilih, bo prihajalo zaradi razlik pri določanju valorizacijskih količnikov in uskladitev pokojnin, namenjenih ohranjanju njihove vrednosti. Razlike bodo temeljile ne le na gibanjih povprečnih plač, temveč tudi cen življenjskih potrebščin. Razlike pa bodo nastajale tudi, če uskladitev ne bo, kar določa veljavna zakonodaja v letošnjem in v prihodnjem letu. Kolikšne bodo v tem primeru, bo odvisno od gibanj povprečnih plač. Če se bodo povečevale, bodo praviloma v prednosti na novo upokojeni, sicer pa že upokojeni. Praviloma pa smo zapisali zato, ker bo določen del take prednosti nevtraliziralo podaljšanje obdobja, iz katerega se upoštevajo povprečne mesečne osnove za izračun pokojninske osnove, saj praviloma znižuje višino pokojninskih osnov.
Letošnji valorizacijski količniki
V začetku vsakega koledarskega leta valorizacijskih količnikov objektivno še ni mogoče določiti, ker še niso na voljo potrebni statistični podatki za njihov izračun. Podatki o gibanju plač so bili na voljo v drugi polovici februarja, povprečna stopnja davkov in prispevkov pa v marcu. Določitev in objava valorizacijskih količnikov je, kot smo zapisali, v pristojnosti ministra za finance. Letošnji so bili objavljeni nekoliko prej kot v minulih letih. Na voljo so v Uradnem listu RS, št. 35 z dne 16. 5. 2014 in so:
Leto Količniki
1965 3835278,568
1966 2899731,248
1967 2625690,712
1968 2396568,253
1969 2081340,199
1970 1736466,968
1971 1454277,875
1972 1234820,955
1973 1066210,865
1974 848802,326
1975 678607,938
1976 587359,525
1977 493265,596
1978 404773,598
1979 323194,718
1980 272542,323
1981 209521,093
1982 166333,348
1983 130860,318
1984 86066,514
1985 43469,328
1986 19511,502
1987 8814,846
1988 3320,684
1989 202,404
1990 42,238
1991 23,041
1992 7,755
1993 5,172
1994 4,031
1995 3,391
1996 2,942
1997 2,633
1998 2,403
1999 2,193
2000 1,982
2001 1,770
2002 1,613
2003 1,500
2004 1,420
2005 1,355
2006 1,289
2007 1,195
2008 1,108
2009 1,072
2010 1,032
2011 1,010
2012 1,006
2013 1,000
Pokojninsko osnovo izračunamo tako, da povprečno mesečno osnovo iz posameznega koledarskega leta pomnožimo z valorizacijskim količnikom, določenim za to leto, njihov seštevek pa delimo s številom let, ki jo sestavljajo.
Za večino novih upokojencev bodo aktualni valorizacijski količniki od leta 1970 naprej, saj se od tedaj dalje pri izračunu pokojninskih osnov upoštevajo povprečne mesečne osnove.
Valorizacijski količniki iz obdobij pred letom 1970 pa bodo uporabljeni le v pri zavarovancih, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi po prejšnjih predpisih. Ti so namreč omogočali upoštevanje povprečnih mesečnih osnov tudi iz obdobja pred letom 1970, če po tem letu osnove niso bile na voljo.
Pri priznanju in odmeri starostnih pokojnin po prejšnjih predpisih moramo omeniti, da se bodo vse do dneva njihove uveljavitve ali dneva prenehanja zavarovanj takim zavarovancem upoštevali vsi v prejšnjem zakonu določeni elementi, ki so vplivali na njihovo višino. To velja še posebej za izračun pokojninske osnove, ki bo temeljil na osemnajstletnem povprečju mesečnih osnov. Starostna pokojnina pa se bo odmerila od pokojninske osnove, ki bo poprej preračunana s količnikom 0,732. Navedeni preračun je nujen, ker se bo starostna pokojnina odmerila na način, določen v prejšnjem zakonu, možne pokojninske osnove pa izračunale z valorizacijskimi količniki, izračunanimi po ZPIZ-2, ki zagotavljajo bistveno višjo pokojninsko osnovo. Prejšnji zakon je višino odstotka za odmero starostne pokojnine pogojeval z vrednotenjem pokojninske dobe, dopolnjene do 31. 12. 1999, pozneje pa dopolnjene na način, ki ga je določal zakon. Tako določeno vrednotenje je bilo ugodnejše od zdaj veljavnega. Če ne bi bilo poprejšnjega preračuna pokojninskih osnov, izračunanih z valorizacijskimi količniki, določenimi z ZPIZ-2, bi zdaj odmerjene starostne pokojnine po prejšnjih predpisih bistveno odstopale od že uveljavljenih po teh predpisih, seveda pa tudi od novih pokojnin, odmerjenih po veljavnem zakonu. S preračunom pa kljub različnim temeljem ohranjamo relativno primerljivost med že uveljavljenimi starostnimi pokojninami po prejšnjih predpisih.
