Vaš svetovalec – Mag. Janez Tekavc – julij 2014

Dobro je vedeti | jul. '14

Odstranitev Dreves

Bralko zanima, ali lahko odstrani veje na sosedovih drevesih, ki segajo na njeno parcelo. Drevesa so visoka in mečejo debelo senco na njeno stran, onemogočajo pa tudi obdelavo zemlje tik ob meji; mimo tega je tudi nevarno, da se bodo ob morebitnem neurju podrla in padla na bralkino stran. Zanima jo, kdo je pristojen za reševanje takega spora in kako naj pravilno zahteva odstranitev dreves.
Drevesa, ki stojijo na meji in ovirajo rabo katerekoli od sosednjih nepremičnin, lahko eden od lastnikov odstrani na skupne stroške. Pri tem šteje, če je deblo drevesa na meji. Če pa je drevo na zemljišču enega od sosedov in le z vejami ali koreninami sega v drugo nepremičnino, je pravni režim drugačen. V takem primeru sme lastnik sosednje nepremičnine odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, in korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo. Preden odstrani veje in korenine, pa mora lastnika drevesa pisno in s priporočeno pošto pozvati, da naj sam odstrani veje in korenine, ki segajo na sosednjo parcelo. Če tega po pozivu ne stori, lahko to opravi lastnik sosednjega zemljišča, se pravi bralka. Tega pa ne sme storiti, če gre za drevesa znotraj gozda.
Za odstranitev dreves, ki so na sosedovem zemljišču, pa je postopek bolj zapleten. Če sosed na poziv noče odstraniti dreves, lahko bralka s tožbo zahteva njihovo odstranitev. V sodnem postopku mora dokazati, da so vplivi dreves na njeno nepremičnino znatni in da presegajo raven še sprejemljivih vplivov. Če se izkaže, da je temu tako, sodišče naloži sosedu, da mora drevesa odstraniti. Če tega ne stori, lahko bralka zahteva izvršbo, torej drevesa odstrani izvajalec, ki ga je za to pooblastilo sodišče.
Solastništvo po ločitvi
Bralka je po ločitvi ostala v stanovanju, ki je v solastništvu nje in njenega nekdanjega moža, in sicer vsakega do ene polovice. Zaradi dotrajanosti je bilo treba v bloku opraviti večja vzdrževalna dela. Nekdanji mož pa zdaj noče niti slišati, da bi kaj prispeval. Bralka še piše, da stanovanje vse od ločitve uporablja zgolj ona ter da je zamenjala ključavnico, tako da nekdanji mož ne more v vanj, vendar jo zanima, kakšne dolžnosti ima kot solastnik?
Za vzdrževalna dela je dolžan prispevati vsak solastnik skladno s svojim solastniškim deležem. Dolžnost ni pogojena s tem, ali nepremičnino uporablja ali ne, pač pa zgolj z lastninsko pravico. Bralka ima tako prav, da bi moral njen nekdanji mož plačati svoj del in verjetno bo upravnik to tudi izterjal od njega, če ne bo poravnal stroškov. Tudi račun, ki ga izstavi upravnik, se mora glasiti na vsakega od solastnikov.
Po drugi strani pa ima nekdanji mož kot solastnik tudi pravico, da uporablja polovico stanovanja, kot je tudi njegov solastniški delež. Če bralka uporablja tudi njegov del stanovanja, kar je v opisanem primeru zelo verjetno, saj ima samo ona ključe od stanovanja, potem bi bila lahko nekdanjemu možu dolžna plačevati uporabnino za polovico stanovanja. Smiselno bi zato bilo, da bralka razmisli o možnosti, da sama krije stroške vzdrževalnih del v zameno za to, da se nekdanji mož odpove uporabnini. Če se bosta z nekdanjim možem dogovorila tako, je koristno, da to tudi zapišeta in podpišeta, da se ne bi morda kasneje kdo od njiju premislil.

Odškodnina
Bralec bo skupaj z bratoma dedoval manjšo parcelo. Bralec bi rad sam postal lastnik celotne parcele, saj živi v bližini, boji pa se, kaj bo, če bi eden od bratov umrl in bodo solastniki postali njegovi dediči. Brata sta se pripravljena odpovedati zemljišču, rada pa bi primerno odškodnino v denarju. Bralca zanima, kakšna je primerna odškodnina.
Bralec se lahko z brati dogovori za kakršenkoli znesek, s katerim se vsi trije strinjajo. Za določitev višine ni treba najemati cenilca, saj cenilec da le mnenje, kolikšna naj bi bila vrednost nepremičnine, kar pa ne pomeni, da je takšno nepremičnino mogoče prodati za ta znesek ali da bi morali dediči brezpogojno sprejeti ta znesek v zameno za odpoved lastništva. Tako vrednost, ki jo določi cenilec, kot tudi vrednost, ki jo na primer določi geodetska uprava, je po navadi le izhodišče za pogajanja, končna višina pa je izključno predmet pogajanj in medsebojnega dogovora. Če se kateri od dedičev ne strinja s ponujenim zneskom, mu ga ni treba sprejeti in tako postane solastnik nepremičnine. Če je solastnikov več in kateri izmed njih kasneje ne želi, da je solastnik, ima možnost, da bodisi svoj solastniški del proda bodisi v posebnem sodnem postopku predlaga delitev solastnine. Če je delitev v naravi možna, sodišče razdeli nepremičnino na več delov, če pa fizična delitev ni možna, sodišče na predlog solastnika nepremičnino proda na dražbi in med solastnike razdeli prejeto kupnino.