Senca in veliko tekočine
Ko je dan za dnem temperatura okoli 35 stopinj Celzija ali več in se ne moremo ohladiti niti ponoči, razmere postanejo nevarne. Ne grozi nam le vročinska kap, še večji in bolj skrit davek poberejo poslabšanja kroničnih bolezni, ko manj zmogljivo telo ne zmore več tako naporne prilagoditve.
Vsi, ki so v dobri telesni kondiciji, so prilagodljivi in lahko dobro prenašajo tudi visoke temperature. Veliko teže pa je majhnim otrokom, pa starejšim in kroničnim bolnikom, opozarja Ana Hojs, dr. med. iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Najbolj nevarna so daljša vročinska obdobja z višjimi temperaturami, predvsem tista prva vročina v letu, saj še nismo prilagojeni na višje temperature. Razmere še poslabša morebitna zračna vlaga, zaradi česar se telo ne more tako dobro potiti in na ta način hladiti. V mestih je lahko še deset stopinj bolj vroče kot na zelenih območjih. Dodatno breme, ki poveča obolevnost in umrljivost (posebno zaradi bolezni dihal in srčno-žilnih bolezni), pomeni še onesnaženje s prašnimi delci v zraku in fotokemičnim smogom (ozon), nam pove strokovnjakinja.
Žeje morda ne občutimo
Med vročinskim valom je pomembno, da je telo dobro preskrbljeno predvsem z vodo, saj le tako lahko z znojenjem uspešno odvaja toploto. Vendar z znojenjem izgubljamo telesno tekočino in če ne pijemo dovolj, lahko pride do dehidracije. Zlasti starejši pogosto ne občutijo žeje, pa tudi sicer jo ljudje začutijo razmeroma pozno, ko izgubijo že kar nekaj tekočine, nam je povedala Hojsova. »Ker imajo starejši oslabljen občutek za žejo in ne pijejo dovolj, ne morejo uspešneje odvajati toploto. Pridružene kronične bolezni jim še slabijo telesno pripravljenost na vročino in odziv nanjo. Poleg tega so nekateri starejši socialno izolirani in nihče ne poskrbi zanje, če sami ne morejo. Živijo lahko v slabših ekonomskih razmerah, zato si dodatnega hlajenja ne morejo privoščiti.« Hojsova še dodaja, da so podobno ogroženi tudi majhni otroci, ki jim mehanizem znojenja še ne deluje najbolje, ki si še ne znajo pomagati ter poleg tega slabše ocenijo nevarnost, ki jim grozi.
Vse slabša zbranost, glavobol, nespečnost, zaprtost so simptomi dehidracije, ki jih pogosto ne prepoznamo. »Zelo preprosto pomagalo je, da pogledamo barvo seča. Če je zelo temen, potem smo dehidrirani.« Pri majhnih otrocih pa so opozorilni znaki dehidracije med drugim suhe ustnice in jezik, vdrte oči, podočnjaki, vdrta mečava, suha koža, zaspanost …
Sogovornica priporoča predvsem pitje vode ali nesladkanih čajev, če nam je to laže, vsaj dva litra na dan in večkrat po malo. Ob večjih fizičnih naporih moramo piti več – pred naporom, med njim in po njem. Kadar se več kot eno uro močno potimo, pa moramo z izotoničnimi napitki nadomestiti tudi izgubo soli.
Termostat se pokvari
Značilna stanja, ki so lahko posledica povišane temperature, so vročinska omedlevica, krči, izčrpanost in toplotni udar ali vročinska kap.
- Do omedlevice pogosto pride, ko ljudje dalj časa stojijo v gneči, denimo na kaki prireditvi. Zaradi vročine se razširijo žile, krvni tlak pade in če stojijo na mestu, ne deluje niti mišično - venska črpalka v nogah, da bi se kri laže vračala v jedro telesa. Pri dehidraciji so okoliščine še težje, ker telesu primanjkuje tekočine. Ko prizadeti omedli, si na določen način že sam pomaga, saj se mu s tem glava pomakne v nižji položaj in kri steče vanjo.
- Vročinski mišični krči se pojavijo pri naporih zaradi neravnovesja soli v telesu, ker jih izločamo s potenjem. Zato moramo nadomestiti soli in tekočino.
- Ob vročinski izčrpanosti je človek bled in se poti, lahko se mu vrti in postaja zmeden. Telo se zelo trudi, da bi obdržalo toplotno ravnovesje. Potrebuje tekočino in hlajenje, če se okoliščine slabšajo, tudi zdravniško pomoč.
- Ena od pojavnih oblik pregretja je tudi vročinska kap ali po starem toplotni udar. Do nje pride, ko telo ne more več uravnavati toplote. »Termostat se pokvari,« je nazorna Hojsova. Človek postane zmeden, ima hud glavobol, ne znoji se več, njegova koža je suha, rdeča, lahko pride do krčev in nazadnje izgubi zavest. Brez pomoči lahko tudi umre. Takoj ga moramo umakniti v hladnejši prostor ali vsaj v senco in ga, če je nezavesten, namestiti v bočni položaj. Če ne moremo takoj zagotoviti nujne medicinske pomoči, je treba začeti s hlajenjem, ustvariti moramo prepih, mu na telo dajati hladne obkladke ali pa mu omogočiti hladno kopel. V zadnjih petih letih je v Sloveniji zaradi vročinske in sončne kapi pet ljudi umrlo, štirje pa so bili sprejeti v bolnišnico.
Kronično postane akutno
Da bi se lahko uspešno spopadali z vročino, mora dobro delovati predvsem srce in ožilje, zato so srčno - žilni bolniki ob vročini še toliko bolj obremenjeni, ugotavlja Ana Hojs. »Telo najbolje deluje v določenem temperaturnem razponu, le tako lahko telesni procesi tečejo nemoteno. Če se telesna temperatura zaradi zunanje vročine viša, se telo proti temu bojuje in vzdržuje določeno ravnovesje. Skuša se ohladiti tako, da se žile na površini razširijo, toplota pa se odvaja na površino telesa. Zato morajo biti žile prožne in prekrvitev dobra.«
Dobro zdravje srca in žil (in pitje vode) je pomembno še zato, da kri lahko dobro teče po podkožju ter da se dobro potimo. Potenje je glavni način odvajanja toplote, ko temperatura okolice naraste nad temperaturo kože.
Na sposobnost prilagajanja višjim temperaturam lahko vplivajo nekatera zdravila, ki zavirajo potenje, zmanjšujejo širjenje žil in se tako telo teže ohlaja, ali pa znižujejo krvni tlak - tlak lahko v vročini preveč pade. Če ima kdo zaradi bolezni omejen vnos tekočin ali jemlje zdravila, ki odvajajo tekočino (diuretiki), mora biti pazljiv; z zdravnikom se mora pogovoriti, koliko vode vendarle sme popiti v vročini.
Poleg srčno-žilnih bolnikov imajo z vročino največ težav še tisti z boleznimi dihal, boleznimi žlez z notranjim izločanjem (bolniki s sladkorno boleznijo, nekateri bolniki s težavami s ščitnico), ljudje, ki imajo težave s sečili, in predebeli ljudje.
Če ne drugače, pa v trgovska središča
Že večkrat smo slišali, naj se ob vročini ljudje, če ne gre drugače, ohladijo v katerem od klimatiziranih trgovskih središč. »Grdo je, da moramo človeku svetovati, naj se gre hladiti v knjižnico in v trgovski center, ker mu druge možnosti ne moremo zagotoviti, to pa je dovolj zelenih površin, sence, dobre izolacije stanovanja ...,« pravi naša sogovornica. »A za tistega, ki nima sredstev, da bi šel iz mesta in se ne more ohladiti doma, je nekaj ur hladu še kako pomembnih, da si telo malce oddahne.«
Sicer pa svetuje, da se, če je le mogoče:
- odpravimo v naravo, kjer je bolj sveže,
- domove senčimo z žaluzijami,
- stanovanje dobro prezračimo zjutraj in zvečer, ko so temperature nižje,
- če ni drugega, si za olajšanje privoščimo vsaj prho.
Dolgoročno je koristno poskrbeti za dobro izolacijo domov in pozelenitev okolja, kjer je to mogoče Če drugače ne gre, si lahko pomagamo s klimatsko napravo, čeprav to ni najboljša rešitev, saj so te naprave energijsko potratne,po drugi strani pa tudi toploto oddajajo v okolje. »Lahko so pomoč, a ne vedno in ne za vse,« povzame Hojsova.
Kdaj po pomoč
»Ko vidimo, da se stanje kljub pomoči (vodi, hlajenju, elektroliti) slabša in ga ne obvladujemo, pokličimo nujno pomoč, še posebej tedaj, ko je prizadeti nezavesten ali ko njegova telesna temperatura narašča proti 40 stopinjam Celzija,« svetuje Ana Hojs. Vročina najhitreje prizadene otroke do 4. leta, starejše, kronične bolnike in onemogle ljudi.
Voda je najpomembnejša
Umaknimo se v senco, oblecimo lahka, ohlapna oblačila, pred soncem se zavarujmo s kapo in zaščitnimi kremami, najpomembneje pa je: pijmo dovolj vode in se ne izpostavljajmo prevelikim naporom. Vodo ali nesladkane pijače pijmo večkrat po malem skozi ves dan, tudi če nismo žejni.
Izogibajmo se alkoholu in večjim količinam kave, ki pospešujejo izločanje vode, pa sladkim napitkom in pijačam z mehurčki,saj upočasnijo praznjenje želodca in tekočina tako kasneje pride do celic. Težka hrana bo zavoljo vročine že tako preobremenjeno telo samo še dodatno zaposlila.
