Pogosto uriniranje ni nujno znak staranja
Po predvidevanjih zdravnikov vsak šesti Slovenec trpi zaradi preveč aktivnega sečnega mehurja. To res ni težava, ki bi ogrožala življenje ali povzročala bolečine, vsekakor pa je neprijetna, saj močno vpliva na kakovost življenja. Težave imajo največkrat starejši ljudje, ki pa jih pripisujejo staranju in pogosto niti ne vedo, da jih lahko uspešno zdravimo.
Za prekomerno aktiven sečni mehur je značilen nenaden in močan pritisk na vodo, zaradi česar mora oseba takoj na stranišče. To se dogaja pogosto čez dan, pa tudi vsaj dvakrat do trikrat ponoči; velikokrat ji urin uide, še preden pride do stranišča.
Adolf Lukanovič, strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana in predsednik Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije preprosto razloži, da sečni mehur deluje podobno kot srce: krči se in širi. Dokler sta ti dve akciji usklajeni, ni težav. Povprečen mehur sprejme približno 400 mililitrov tekočine in zdrav človek mora na vodo vsake tri do štiri ure.
Pri polnjenju mehurja se krožna mišica razteza, mišica zapiralka pa krči in da bi lahko odtočili, se mora krožna mišica skrčiti, mišica zapiralka pa sprostiti.
Če pa se mehur prepogosto krči in se ne more napolniti, govorimo o prekomerni aktivnosti sečnega mehurja. Tedaj začutimo tako močan pritisk na vodo, da je ne moremo zadržati. Uide nam lahko toliko urina, da se moramo preobleči. Strokovno se ta pojav imenuje urgentna inkontinenca. Težave z uhajanjem urina imata oba spola, le da je za ženske bolj značilna stresna urinska inkontinenca, pravilneje bi rekli inkontinenca ob naporu, ko zaradi oslabelosti mišice zapiralke nekaj kapljic urina uide ob kašljanju, kihanju, poskakovanju, dviganju bremen … Ženske imajo zaradi nosečnosti in porodov pogosto oslabljeno mišično zapiralko, vzroki so lahko še kronično zaprtje ter težko fizično in stoječe delo.
Pri moških se ta oblika pojavi redkeje, le po večjih operacijah sečil. Kot pa ugotavljajo ginekologi, ima skoraj tretjina bolnic tako imenovano mešano urinsko inkontinenco, torej simptome urgentne in stresne inkontinence.
Tudi pri nas novo zdravilo
Kot pravi mag. Dejan Bratuš, predstojnik oddelka za urologijo v UKC Maribor in predsednik Združenja urologov Slovenije ni nujno, da ima vsak bolnik s prekomerno aktivnim sečnim mehurjem tudi težave z nenadzorovanim uhajanjem urina, jih pa zelo pogosto tišči na vodo tako podnevi, kot tudi ponoči. Vse dejavnosti morajo prizadeti načrtovati vnaprej in se prilagajati temu, ali je v bližini stranišče in ali bodo pravi čas prišli do njega. Težave jih omejujejo pri vsakodnevnih dejavnostih, kot so obiski prireditev, potovanja in daljše vožnje z avtobusom, zaradi vstajanje je moten njihov spanec, marsikateri par ima zaradi tega težave v spolnem življenju. Kar vsaki četrti ženski namreč uhaja urin tudi pri spolnih odnosih.
Zanemarljivi niso niti stroški, če vemo, da v Sloveniji na leto porabimo kar 15 milijonov evrov za plenične predloge in inkontinenčne pripomočke. Velikokrat bi lahko težave preprečili ali jih vsaj omilili, če bi pravočasno poiskali pomoč. Vendar pa le redki, a še ti precej pozno potožijo zdravniku o svojih težavah. Najpogosteje jih v ambulanto pripelje skrb, da nimajo kakega hujšega obolenja. Nekateri menijo, da sta prekomerno aktiven sečni mehur in uhajanje urina naravni del staranja, drugim je o tem nerodno govoriti, nekateri pa so prepričani, da ni uspešnega zdravljenja. Vendar to ni res. Zato družinski zdravniki vse pogosteje starejše paciente sami povprašajo o teh težavah in jih pošljejo h ginekologu ali urologu na dodatne preiskave. Najpomembnejša med njimi je urodinamska meritev ali cistometrija, s katero zdravniki določijo diagnozo in predpišejo ustrezno zdravljenje. Vedeti pa je treba, da zdravijo simptome, ne odpravijo pa vzroka. Zato so nujne preiskave, ki izključijo morebitne druge bolezni sečil, kot je vnetje, tumor, rak ali obolenje centralnega živčnega sistema.
Zdravljenje prekomerno aktivnega sečnega mehurja poteka na več načinov: s tako imenovanimi konservativnimi metodami, kot je trening mišic medeničnega dna, z zdravili, v najhujših primerih pa tudi s kirurškim posegom.
Pri zdravljenju je pomembno redno in resno sodelovanje bolnika, zlasti pri treningu mišic medeničnega dna, vodenju dnevnika uriniranja ali nadzoru nad uživanjem tekočine, čeprav so ti najbolj zadovoljni, ko dobijo recept ali napotnico za operacijo, pravi urolog Dejan Bratuš in ob tem opozarja: »Čudežne tabletke, ki bi brez truda bolnika ozdravila, ni.« Kar pogosto se namreč dogaja, da bolniki zaradi močnih stranskih učinkov, to so zlasti suha usta in zaprtje, že po nekaj tednih prenehajo jemati tablete. Zato si zdravniki veliko obetajo od novega zdravila iz skupine beta adrenergičnih agonistov, ki imajo manj stranskih učinkov. Z rednim jemanjem se podaljša čas med uriniranji, manj je uhajanja urina, redkeje je treba na stranišče. Zdravilo je pri nas uvrščeno na pozitivno listo, predpisujejo pa ga lahko le urologi in ginekologi.
Težave z moškim zdravjem
Kot smo že omenili, imajo tudi moški težave zaradi prekomerno aktivnega sečnega mehurja, čeprav so še pred leti tako bolniki, kot tudi zdravniki težave z uriniranjem pripisovali predvsem povečani prostati (benigna hiperplazija prostate ali BHP). Res pa je, da se pogosto sočasno s simptomi spodnjih sečil, kot zdravniki imenujejo skupek težav pri uriniranju, pojavijo tudi motnje erekcije. Vzrok za obe težavi je okvara ožilja.
Povečana prostata lahko povzroča težave, kot so pogosto in nenadno tiščanje na vodo, moški ima občutek, da mehur po odvajanju ni popolnoma izpraznjen, curek je upočasnjen in šibek ali se med odvajanjem kar ustavi, pogosto je nočno prebujanje zaradi nuje po uriniranju. Za motnjo erekcije (nezmožnost doseganja erekcije ali premalo trdna erekcija) so poleg povečane prostate, ki oži žile, in starosti lahko vzrok zdravstvena stanja, kot sta depresija ali stres, nekatera zdravila ali nezdrav življenjski slog (npr. kajenje). Najpogostejši pa so vzroki organskega izvora, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen in srčna obolenja.
Kot velja za težave z inkontinenco ali s prekomerno aktivnim sečnim mehurjem, je možno tudi učinkovito zdravljene tako povečanja prostate (BHP), kot tudi motnje erekcije. Vendar pa o težavah v spolnosti pacienti še redkeje govorijo s svojim zdravnikom kot o uhajanju urina in jih tudi pripisujejo staranju. A kot smo že omenili, leta niso kriva za prav vse tegobe v vašem življenju! Čeprav je res, da nobeno zdravljenje ni stoodstotno učinkovito, se s težavami ni treba kar sprijazniti in čakati, da minejo - kar se zagotovo ne bo zgodilo. Že zato se je vredno posvetovati z zdravnikom, ki bo na osnovi preiskav določil potrebno zdravljenje, da se lahko v miru naspite in se brez skrbi odpravite v družbo.
Motnja erekcije je lahko tudi znak resnejšega obolenja: infarkta ali težav z ožiljem, sladkorne bolezni, zvišanega krvnega tlaka. Zato zdravnik pacienta, ki pove, da ima težave z erekcijo, po navadi pošlje na pregled srca.
