Možgani so čudoviti, če so zdravi

Dobro počutje | jul. '14

Staranje prizadene vse organe in organske sisteme v našem telesu. Sčasoma je v telesu čedalje manj hormonov, slabši je naš obrambni sistem, začnejo se degenerativni procesi. Tudi v možganih. To se kaže tako, da postaja naš spomin pogosto manj zanesljiv, slabše spimo, teže se učimo, misli so manj okretne.  
O starajočih se možganih smo se pogovarjali z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med. z Nevrološke klinike UKC v Ljubljani in predsednikom slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa. Zelo dejavno sodeluje pri razstavi Možgani, zgodba od znotraj, ki je odprta do 24. avgusta na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Delovanje možganov se s starostjo res upočasnjuje, toda bolj ko jih uporabljamo, uspešneje kljubujejo staranju, mar ne?
Med dvajsetim in tridesetim letom so naši možgani na vrhuncu moči. Potem se število živčnih povezav po malem zmanjšuje. Pa vendar raziskave kažejo, da dejavni možgani ostanejo dlje časa bistri in v izvrstni formi. Najboljše, kar lahko storimo za naše možgane, je, da smo vse življenje čim bolj miselno dejavni, ta aktivnost pa naj bo pestra (učenje, druženje s prijatelji, potovanja, branje knjig, obiskovanje prireditev in razstav). Tako kot za druge organe je zelo pomembna tudi redna telesna aktivnost.
V primerjavi z drugimi organi in organskimi sistemi zelo malo vemo o možganih ….
Res je, saj ljudje dolgo niso vedeli, da prav iz možganov prihajajo naše misli, prepričanja, spomini, skratka vse, kar vemo, pa tudi naše razpoloženje.
Možgani so tudi sedež našega mišljenja in nadzorno središče za vse telo. Vse usklajujejo: gibanje, razmišljanje, pomnjenje, čustvovanje, govor, občutenja (dotik, vid, sluh, okus) itd. Hkrati nam omogočajo, da oblikujemo besede, računamo, poslušamo glasbo … Možgani znajo napisati tudi pesem, simfonijo, naslikati umetniško sliko, zaznajo bolečino itd.
Z možgani tudi načrtujemo in sanjarimo. Vsekakor so daleč najbolj zapleten organ v človeškem telesu. Uravnavajo in nadzorujejo delovanje vseh drugih organov in organskih sistemov. Mirno lahko rečem, da so vsaki možgani neprimerno boljši od še tako sodobnega računalnika.
Možgani tudi rastejo in se razvijajo …
Tako je. Novorojenček ima, denimo, razmeroma velike možgane, saj dosega velikost glave približno četrtino njegove velikosti. Njegovi možgani tedaj še niso razviti in zreli. Pri odraslih osebah tehtajo v povprečju le približno 1,4 kilograma in so sestavljeni iz celic. Najpomembnejši med njimi so nevroni, ki jih je lahko kar blizu 100 milijard. Povezujejo se z dolgimi, pajkastimi izrastki, med seboj pa se sporazumevajo z električnimi signali. En sam nevron lahko vsako sekundno pošlje 1000 signalov, ki švigajo sem ter tja s hitrostjo do 400 kilometrov na uro.
Pa vendar se z leti starajo tudi možgani. Zmanjšajo se, zato starejši ljudje postajajo pozabljivi, ne morejo se spomniti imen, novih informacij, ne morejo se hitro odzvati na zunanje dražljaje. Pravzaprav zmanjševanje možganov slabo vpliva na vse telesne organe.
Ločimo velike in male možgane ter možgansko deblo …
Velike možgane sestavljata dve polobli (hemisferi), leva in desna, ki sta med seboj povezani z živčnimi vlakni. Vsako poloblo pa sestavlja več režnjev:
-    čelni, ki nadzoruje naučene motorične sposobnosti, govor, razpoloženje, misli in načrtovanje prihodnosti;
-    temenski, ki prejema in obdeluje občutke iz preostalih delov telesa;
-    senčni, ki je pomemben za spomin, sluh in vid;
-    zatilni, ki nadzoruje vid.
Možgani reagirajo na sporočila iz telesa, pa tudi na sporočila iz zunanjega sveta. Vsak človek na svoj način odgovarja nanje. To udejstvovanje vodi možganska skorja. V njej tudi potekajo procesi, ki so osnova naše duševnosti.
Mali možgani ležijo v lobanjski kotanji zadaj in so z živčnimi progami povezani s hrbtenjačo in možganskim deblom. Mali možgani urejajo skladnost naših gibov, mišični tonus. Zato pri okvari malih možganov postanejo gibi neokretni in nenatančni, mišični tonus popusti, hoja postane opotekajoča in negotova kot v pijanosti.  
Možgansko deblo je po zgradbi in pomenu močno podobno hrbtenjači. Spodnji del debla tudi meji na hrbtenjačo in predstavlja z možganskimi živci nekakšen most med možgani in hrbtenjačo. Možganskih živcev je dvanajst parov. Nekateri od njih so vohalni, vidni, slušni, gibalni, nekateri so mešani.
Kakšno prehrano potrebujejo možgani?
Zahtevajo reden dotok krvi in kisika. Prekinitev dotoka krvi za več kot deset sekund lahko povzroči nezavest. Daljše pomanjkanje kisika, prenizka koncentracija krvnega sladkorja pa strupene snovi, ki jih vdihujemo, lahko povzročijo motnje v delovanju možganov ali celo trajne okvare.
Ali dovolj poznamo delovanje možganov?
Daleč od tega. Šele zadnja desetletja, ko se prebivalstvo stara, ko je čedalje več možganskih obolenj, jih raziskujemo pospešeno.
Nevrologija je veja medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem in preučevanjem živčnih bolezni. Živčevje je sestavljeno iz osrednjega živčevja (veliki možgani, mali možgani, hrbtenjača), perifernih in možganskih živcev. Katere so najbolj znane bolezni možganov?
Nevrološke in psihiatrične bolezni so zelo pogoste, zaradi njih neposredno ali posredno trpi kar vsak tretji prebivalec.
Med najbolj znane in pogoste nevrološke bolezni sodijo glavobol (tudi migrena), motnje spanja, pretres in poškodbe možganov, sindrom zapestnega prehoda, išias (lumboishialgija), epilepsija, multipla skleroza, možganska kap in možganska krvavitev, Parkinsonova bolezen, možganski tumorji, demence in še številne druge.
Zdi se, da se ljudje najbolj bojijo demence, ki se kaže z upadom intelektualnih in spominskih sposobnosti ter človeku onemogoča normalno in samostojno funkcioniranje. Pri bolnikih prihaja tudi do sprememb vedenja in osebnosti.
Vzroki za demenco so zelo različni. Alzheimerjeva bolezen predstavlja približno 60 odstotkov vseh demenc. Zakaj do nje pride, še ne vemo natančno.
Druge vrste demenc so demenca z Lewijevimi telesci, frontotemporalna demenca, vaskularna demenca (posledica več možganskih infarktov), Creutzfeld-Jakobova bolezen. Demenco lahko povzročijo tudi okužbe, denimo z virusom HIV.
Povzročijo jo lahko še zloraba alkohola, drog, pa  tumorji, strupi (na primer topila), motnje ščitničnih hormonov, pomanjkanje vitaminov (predvsem vitamina B12). Tveganje, da zbolimo za demenco, je večje pri nezdravljenem visokem krvnem tlaku, povišanem holesterolu, slabo urejeni sladkorni bolezni.
Prvi znaki in simptomi demence se razvijejo postopoma.
Značilni znaki soslabšanje spomina - bolniki neprestano postavljajo ista vprašanja, postopno pozabijo celo računati, pisati; dezorientacija - bolniki se pogosto izgubljajo tako zunaj doma, kot tudi doma; vedenjske spremembe - bolniki teže obvladujejo čustva, postanejo nemotivirani, jezljivi, nemirni, se ne umivajo in ne češejo, pozabljajo jesti.
Ko bolezen napreduje, so simptomi čedalje izrazitejši - bolnik ima vse slabši spomin, na koncu lahko skorajda popolnoma odpove (bolnik ne prepozna otrok, žene, moža ...); dezorientacija se stopnjuje, pojavijo se blodnje, halucinacije, tavanja ...
Z zdravili lahko le lajšamo simptome in znake bolezni. Kaj pa je dobro za naše možgane?
Kar je dobro za srce in ožilje, je dobro tudi za možgane. To pa je:
- Izogibanje kajenju, drogam.
- Pri alkoholu bodite zmerni.
- Jejte čim manj mastno in predelano hrano, uživajte čim več sadja in zelenjave.
- Ne pretiravajte s soljo!
- Zmanjšajte telesno težo, če ste pretežki!
- Vsaj trikrat na teden bodite telesno aktivni po 20 minut, redno hodite na svež zrak, v naravo, na sprehode ali pohode, delajte na vrtu, če ga imate.
- Nadzorujte svoj krvni tlak, sladkor in holesterol.
- Bodite čim dalj časa umsko aktivni! Berite, učite se tujih jezikov, širite si obzorja in si tudi v kasnejšem življenjskem obdobju zastavljajte nove miselne izzive. Možgani se lahko učijo vse življenje.
- Če ste žalostni in brezvoljni, naj zdravnik presodi, ali gre morda za depresijo, ter naj vam predpiše ustrezno zdravljenje. Depresija v starosti je lahko povezana z nastankom demence.
- Po napornem fizičnem ali umskem delu si vzemite čas za počitek, poskrbite za dovolj kakovostnega spanja.
- Živite umirjeno in ne razburjajte se za vsako malenkost ter glejte na življenje skozi rožnata očala in bodite družabni! Ne zapirajte se med štiri stene. Družite in pogovarjajte se s prijatelji, hodite na izlete.
Doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med.: Možgani so čudovit organ. Zavedajmo se, kakšen zaklad nosimo v svojih glavah in skrbimo zanje. Ne pozabimo, da jih uporabljamo za čisto vse, kar počnemo v življenju. Marsikaj zanimivega o možganih boste našli na spletnih straneh www.sinapsa.org in www.zamozgane.si.