Poučno in okusno …
… je bilo na delavnici o zdravi prehrani na srečanju naročnikov Vzajemnosti v Pulju. Odziv je bil zelo pozitiven. Nekaj udeležencev je predstavilo svoje izkušnje in zagotovo je tako aktivno sodelovanje največja potrditev pomena takih predavanj in delavnic!
Vse, kar smo pojedli na delavnici, je bilo preverjeno dobro in zdravo, saj so živila podarili slovenski proizvajalci (navedeni so posebej), ki jih poznam, zato za njihove izdelke jamčim, da so resnično naravni, domači in zdravju koristni.
Jedi sem izbrala premišljeno in z določenim namenom. Predavanje sem si zamislila tako, da bom skušala navzočim dopovedati, da ''starosti pravzaprav ni''. Vem, da ugovarjate, tudi sama bi! Pa ne mislim na kronološko starost, ki jo določa rojstni datum, marveč na biološko, ''celično starost''. Celice se namreč nenehno obnavljajo, nekatere propadejo, zrastejo pa nove, dosežejo svojo kulminacijo in usihajo, a jih nadomeščajo nove. Če zanje ne skrbimo dobro, se čedalje več celic okvari, kar povzroča v bolezni in tegobe, ki jih pripisujemo ''navadni starosti''. Žal v tej igri narave ne moremo biti končni zmagovalci, saj se nihče ne hrani stoodstotno v skladu s potrebami svojega telesa, pa tudi dejavnikov okolja, ki tudi vplivajo na nazadovanje in propadanje celic, ne moremo povsem nadzorovati.
Kar lahko storimo, je, da si prizadevamo živeti kar najbolj v skladu z naravo in iz nje črpati vse za življenje in njegovo zaščito potrebne snovi - od vitaminov, mineralov in rudnin do ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob; in vse to iz obeh temeljnih virov - rastlinskih in živalskih. Tak način nam omogoča živeti najdlje in najbolj popolno. Tu ni alternative: bolj ko je hrana naravna in nepredelana, vedno mešana, raznovrstna in zato uravnotežena, boljša je!
Univerzalni zakon vesolja je uravnoteženost in težnja po ravnovesju. Njegov pomen lahko razberemo na vseh področjih - od fizike do matematike, od vremena do polja, pa tudi do hrane in psihe. Vsako porušeno razmerje vodi v nestabilnost in neravnovesje, kar je lahko usodno za človeku in živali. Večkrat sem zapisala, da je ravnovesje na krožniku tudi ravnovesje v telesu. Vsakega po malem - in to venomer - ničesar preveč in ničesar premalo.
Jejmo beljakovine!
Zato smo si v Pulju narezali pršuta, pancete in šunke. In seveda sira, kdor ga je le dobil. Za dober fižolov namaz, v katerem so rastlinske beljakovine, nam je, žal, zmanjkalo časa.
Pršut je izredno živilo, saj je polivalentna hrana v prehrani starih in slabotnih oseb z zmanjšanim metabolizmom. Že nekaj rezin pršuta poživi telo, zato ga redno uživajmo vsak dan. Enako velja za ljudi s psihičnimi težavami, z depresijami in strahovi, pa tudi za otroke in slabotne vseh starosti. Pršut je nepogrešljiv, če hočemo hitro obnoviti in okrepiti telo. Beljakovine v pršutu so že skoraj povsem razgrajene v aminokisline, zato jih telo laže uporabi kot beljakovine iz mesa. Poleg beljakovin je v pršutu kar precej mineralov in vitaminov, zlasti vitaminov skupine B, ki jih še kako potrebujemo v starejšem življenjskem obdobju. Res so zraven tudi maščobe, a teh ni toliko, da bi se mu morali izogibati; prav nasprotno - v njih so topni vitamini A, E, D in K.
Kraška panceta, sušena in zorjena na zraku, je veliko bolj zdrava, kot gre glas o njej. Res je bolj mastna kot pršut, toda ne bojmo se: polovica vseh maščob v pravi kraški panceti je res nasičenih, toda druga polovica je iz enkrat nenasičenih ali mono-nenasičenih maščobnih kislin, torej takih, kot je oljčno olje! In zagotovo ni nikogar, ki bi podvomil v njegovo zdravilnost, mar ne?! Tudi tako imenovani aterogeni indeks, ki preprosto pove, v kolikšni meri določeno živilo povzroča aterosklerozo, uvršča pravo kraško panceto med primerna živila.
Tudi ajda je bogata beljakovinska hrana z visoko biološko vrednostjo. V njej je vseh osem esencialnih aminokislin, zato hitro nasiti in daje obilo energije, še zlasti, če ob njej jemo kislo mleko ali uživamo ajdovo kašo z jajcem in gobami. Ajda čisti telo in odpravlja utrujenost, krepi možgane in inteligenco, zaradi nje postanemo bolj odporni proti stresu in imamo več hormonov sreče. Ajda je zaklad – rutina. To je flavonoid, ki preprečuje poroznost žil in krvavitve, tudi ob hemoroidih, utrjuje kapilare in varuje pred kapjo.
Ajdova kaša je tudi za bolnike s celiakijo, saj nima glutena. Luščena v stopah je zaradi vlaknin primerna za sladkorne bolnike, preprečuje pa tudi raka na debelem črevesu. Ker nima dovolj vitaminov skupine B, jo je dobro kombinirati z mlečnimi izdelki: s skuto, siri, jogurtom..., pa tudi s stročnicami, z zeljem, repo, listnato zelenjavo, s slivami, pršutom in z jajci. Poleg navadne ajde je istega rodu tudi tatarska ajda; ta ima od 50 do 100 odstotkov več rutina. Ko je kuhana, je nekoliko bolj zelenkastega odtenka in tudi kruh dobi tak odtenek.
Pijmo sirotko
Ločimo primarno in sekundarno sirotko. Primarna sirotka je tekočina, ki med sirjenjem ostane v kotlu, ko iz njega vzamemo sirno zrno, ki čez nekaj tednov dozori v sir. V tej sirotki ostane skoraj polovica vseh mineralov, skoraj ves mlečni sladkor ter beljakovine iz vrst albuminov in globulinov. Če postopek nadaljujemo, lahko albumine in globuline s citronsko kislino in z dodatnim kuhanjem izločimo iz primarne sirotke kot sekundarno, sirarsko ali albuminsko skuto. Primarna sirotka ima visoko biološko vrednost, saj so beljakovine po kemični sestavi majhne molekule in zato hitro prebavljive in popolnoma izkoristljive.
V sirotki je veliko esencialnih aminokislin, zlasti levcina, cistina in lizina. Slednji krepi zbranost, pomaga pri nastajanju hormonov in encimov. Starejših ljudje bi morali piti sirotko tudi zaradi levcina, zlasti če težko prebavljajo beljakovinsko hrano. Glutaminska kislina v sirotki optimizira delovanje možganov. Med vitamini je največ tistih iz skupine B. To pomaga pri stresu, tesnobi in paniki, pri nespečnosti, vnetjih v ustih, pri sladkorni bolezni in težavah z želodcem in prebavo. Sirotko priporočajo vsem, ki imajo visok krvni tlak, deluje tudi blagodejno čistilno na ledvice, mehur in žolčnik.
Pomembne beljakovine so tudi v skuti. V njej, še bolj pa v albuminski ali sirotkini skuti, so lahkó prebavljive beljakovine. Skuta ima tudi sestavine za boljše delovanje jeter in ledvic. Albuminska skuta je dobra zlasti za tiste, ki imajo alergijo na kazein. Med skuto sem primešala domači méd, nekaj cimeta, ingverja in vanilje, stisnila limonin sok in naredila nadvse preprosto sladico.
Ne bojmo se maščob
Omeniti moram še hladno stisnjena rastlinska olja. V omako sem zamešala olje grozdnih pečk, lešnikovo in orehovo olje. Mnogi se maščobam izogibajo, a po nepotrebnem. Za delovanje celičnih membran potrebujemo esencialne maščobne kisline omega 3 in omega 6. Te maščobne kisline so sestavina vseh hladno stiskanih rastlinskih olj. Prav zaradi različnih olj sem dosegla ravnovesje med maščobnimi kislinami. Dodala sem limonin sok, peteršilj in česen ter s tem preprečila oksidacijo maščobnih kislin v oljih.
Pri pripravi kaše in bučnega namaza pa sem uporabila bučno olje. To je pomembno za moške v srednjih letih, saj preprečuje rast in tudi raka prostate. Bučno olje je tudi za ženske, preprečuje namreč inkontinenco ali oslabelost mehurja. Dragocen je tudi bučni namaz iz oljne gošče, saj je v njem veliko vitaminov in rudnin, ki jih v olju ni.
Sadni kruh, ki je požel največ navdušenja med udeleženci, je dober za naše brbončice in tudi zdrav. Kruh je brez jajc in brez dodanega predelanega sladkorja. Primeren je tudi za sladkorne bolnike, ker vsebuje veliko vlaknin in oreškov z maščobnimi kislinami, vse to pa znižuje glikemijski indeks in izboljšuje presnovne procese, med njimi sprejem glukoze v celice.
Razveselilo me je veliko razumevanje sponzorjev, ki so nam omogočili, da nas delavnica finančno ni obremenila, za kar se jim zahvaljujem. Podjetje Kras d. d. iz Sežane nam je podarilo na kraškem zraku sušena in zorjena pršut in panceto ter pečeno šunko, Sirarstvo Kramar iz Zatolmina pa dve vrsti albuminske skute, sladko in slano, sirotko in jogurt ter dve vrsti sira iz svežega mleka. Odličen sadni kruh je spekla Cvetka Krabonja (Kmetija Krabonja) iz Podgorcev pri Ormožu, ki je zanj prejela že sedem kipcev kakovosti; ta njen ''protokolarni kruh'' so okušali že številni diplomati in državniki po svetu. Dva vidna slovenska oljarja, Oljarstvo Kolarič iz Jurovskega Dola in Oljarna Pečarič iz Drašičev pri Metliki, sta nas počastila s svojimi posebnimi hladno stisnjenimi rastlinskimi olji in oljnimi namazi. Mlinarstvo Rangus iz Vrhpolja pri Šentjerneju na Dolenjskem pa nam je podarilo kašo iz tatarske ajde.
Ajdova kaša s slanino in sirom
Tatarsko ajdovo kašo stresemo v lonec z osoljeno vodo in jo hitro skuhamo, precedimo, a vodo obdržimo za čaj. V ohlajeno kašo zamešamo vnaprej pripravljene druge sestavine: sesekljano papriko, čebulo, česen, peteršilj in drobnjak, izkoščičene in narezane oljke, nariban korenček, zelo drobno narezano panceto ali slanino in na koncu nariban sir. Polivko pripravimo iz jogurta, oljčnega in lešnikovega olja, limone, ščepca soli in popra. Dobro premešano, ponudimo na listu solate in potresemo s sirom.
Pomaka za dvig energije
Potrebujemo: tri vrste olja, omega 3 - laneno (ali orehovo, konopljino), omega 6 - olje grozdnih pečk (ali bučno, sončnično, makovo) in omega 9 – lešnikovo (ali sezamovo, marelično, mandljevo, oljčno) ter: česen, peteršilj, sesekljane mandlje, orehe, lešnike, pinjole in pistacije ter nekaj kapljic limoninega soka.
Solimo tik preden zaužijemo s polnovrednim kruhom. Uporabimo jo lahko tudi kot polivko za solate.
