Vaša svetovalka – Milena Paulini – september 2014
Delna pokojnina
Bralec A. K. iz Grosuplja razmišlja o tem, da bi po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino decembra letos, ko bo dopolnil 40 let pokojninske dobe ter starost 59 let in 2 meseca, še ostal v delovnem razmerju. Zanima ga, kolikšno pokojnino bi prejemal, če se bi odločil ostati v delovnem razmerju za štiri ure na dan.
Po veljavnem zakonu zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega ali zavarovalnega časa, vendar najmanj za štiri ure na dan ali za 20 ur na teden. Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, in sicer v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa in se do dopolnjenih 65 let poveča za 5 odstotkov.
Bralec, ki bo konec letošnjega leta izpolnil pogoje za starostno pokojnino z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe brez dokupa, pogoj starosti 58 let in 8 mesecev pa že izpolnjuje, bo lahko uveljavil delno pokojnino. Zakon mu omogoča, da se lahko odloči, v kolikšnem obsegu bo ostal v obveznem zavarovanju, omejitev je le, da zavarovanje ne sme biti krajše od 4 ur na dan ali 20 ur na teden. Višina delne pokojnine, ki se bo v njegovem primeru odmerila od starostne pokojnine, bo torej odvisna od obsega zavarovanja, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega ali zavarovalnega časa, saj lahko od 1. 1. 2013 dalje uveljavljajo delno pokojnino tudi samozaposleni, družbeniki in kmetje. Spričo njegove navedbe, da bi želel delati po 4 ure na dan, se bo delna pokojnina odmerila v višini 50 odstotkov starostne pokojnine, izračunane na dan njene uveljavitve. Delna pokojnina pa se bo bralcu povečala še za 5 odstotkov, s tem da se mu bo zvišanje delne pokojnine izplačuje, dokler je v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim ali zavarovalnim časom od polnega, vendar pa najdlje do dopolnjenega 65. leta starosti.
Če pa bi bralec v času uživanja delne pokojnine želel spremeniti obseg obveznega zavarovanja, denimo iz štirih ur na dan na pet ur, bo moral o tem obvestiti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delna pokojnina se mu bo namreč odmerila glede na spremembo obsega obveznega zavarovanja, in sicer bi se mu novi znesek delne pokojnine začel izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po tej spremembi.
Dodatek za pomoč in strežbo
Bralec J. P. iz okolice Murske Sobote piše, da njegova mama nikoli ni bila zaposlena, je pa vseskozi delala na kmetiji in zdaj uživa kmečko pokojnino. Želi izvedeti, ali bi mama lahko dobivala tudi dodatek za pomoč in postrežbo, saj je zaradi hude bolezni njeno zdravstveno stanje zelo slabo.
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo je ena izmed pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To pravico imajo uživalci starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v republiki Sloveniji, ki za osnovne življenjske potrebe nujno potrebujejo stalno pomoč in postrežbo drugega. Poleg tega imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda ali po upokojencu. V tem primeru je pridobitev pravice vezana na zdravstveno zavarovanje po drugem zavarovancu ali upokojencu obveznega zavarovanja.
Bralčeva mama ni uživalka pokojnine iz obveznega zavarovanja, pač pa starostne pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. S tem zakonom pa je bilo s 1. 1. 1972 uvedeno starostno zavarovanje kmetov, ki so ob izpolnitvi določenih pogojev lahko pridobili pravico do starostne pokojnine. Upoštevaje takratni sistem financiranja starostnega zavarovanja kmetov, pa je zakon zagotavljal le pravico do starostne pokojnine, ne pa tudi drugih pravic, ki sicer izhajajo iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ker je bralčeva mama uživalka starostne pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju, ki tem uživalcem ne zagotavlja tudi pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ni upravičena do te pravice, pa čeprav za osnovne življenjske potrebe nujno potrebuje stalno pomoč in postrežbo drugega.
