Novodobno evropsko plemstvo

sep. '14

Prerivanje politikov, kdo bo zasedel katerega od evropskih stolčkov, je pravzaprav neokusno, skregano z vsem, kar naj bi pomenilo ukvarjanje s politiko. Tisti, ki se je odločil, da bo s svojim delovanjem zagovarjal in uresničeval interese državljanov, pač nima pooblastil, da bi za zvenečimi gesli skrival zelo osebne in povsem gmotne interese.
Za pridobivanje naklonjenosti volivcev si kandidati prizadevajo zgolj v času pred volitvami, kakor hitro pa novi/stari poslanci zasedejo mesta v Evropskem parlamentu, se iz »glasnikov evropskih državljanov« prelevijo v vojščake svojih strank, ki so jih postavile na mesta, na katerih bodo najverjetneje tudi izvoljeni. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da so za svoje ravnanje odtlej odgovorni zgolj vodstvom strank, ki so jih kandidirale, in so s tem podrejeni interesom različnih lobijev, ki financirajo stranke in vplivajo na njihove odločitve. Ali se je, denimo, kdo spomnil, od kod direktiva o »standardnih merah kumaric«, ki naj jih kupujejo potrošniki v Evropski uniji? Ne, Evropska komisija je sprejela direktivo in vsi, ki so pridelali kumarice »mimo komisijinega standarda«, so jih lahko vrgli na kompost.
Nedavno tega so nam iz komisije sporočili, da z gorsko reševalno službo ne smejo sodelovati policijski in vojaški helikopterji. Ustanoviti bi morali podjetje, ki bo zagotavljalo helikopterske prevoze ponesrečencev. Še malo, pa bodo v Bruslju sprejeli odločitev, da tudi planinska zveza ni pristojna organizirati čistilnih akcij v našem visokogorju, ampak mora za to država podeliti koncesijo določenemu zasebnemu podjetju, v katerem bi bil po »naključju« tudi kak pomemben evropski funkcionar. Na vse te neumnosti se slovenska država in njeni zastopniki v Bruslju ne odzivajo z jasnim in odločnim stališčem, da imajo »bruseljske pristojnosti« vendarle svoje meje. Saj navsezadnje imamo dovolj izkušenj iz nekdanje SFRJ, ko smo vselej potegnili »ta kratko«, če smo ponižno sklonili glave, kot, denimo, v znani cestni aferi.
Evropski politični in »strokovni« funkcionarji so praviloma gluhi, kadar jih kdo spomni, da so za svoja ravnanja vendarle odgovorni tistim, ki plačujejo njihove privilegije, to pa so evropski davkoplačevalci.
Nekdanjemu predsedniku Evropske komisije Barossu še na kraj pameti ni prišlo, da bi se z redno letalsko linijo v Grčijo odpeljal »reševati« finančni zlom te države; in tudi ni predlagal, da bi skladno z zaostrenimi gospodarskimi razmerami omejili privilegije, ki jih je deležen tako sam, kot tudi drugi evropski funkcionarji. Vsako kritiko, ki je letela na njihov naslov, so nemudoma razglasili za poskus spodkopavanja trdnosti unije.
Ne, kritike bruseljske ošabnosti niso uperjene v slabitev »evropske zveze enakopravnih narodov in držav«, temveč v njeno krepitev. Vendar ne po meri novodobnega evropskega plemstva, ki si na račun davkoplačevalcev jemlje privilegije, ki mu ne gredo.
Funkcionarji so v načelu politični predstavniki volivcev, zato bi bilo prav, da delijo usodo ljudi, ki naj bi jih zastopali. Zato tudi naslednji predlog: poslanci v nacionalnih parlamentih naj dobivajo štirikratno minimalno plačo, člani Evropskega parlamenta pa štirikratno povprečno plačo v posamezni državi. To bi bila spodbuda, da bi pri svojem odločanju v večji meri upoštevali, kakšne bodo posledice njihovih odločitev za ljudi, ki jih formalno zastopajo.
Njega dni so privilegije in plemiške nazive podeljevali suvereni, zdaj si jih strankarski prvaki podeljujejo kar sami. In najbrž je napočil čas, ko se moremo državljani temu upreti -
e bo treba, tudi z novo evropsko pogodbo.

Ludvik Škoberne


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media