Okužbe s herpes virusi in pasovec
Za viruse je značilno, da po okužbi ostanejo vse življenje v organizmu, in to v živčnih celicah, ob padcu odpornosti (denimo ob slabi prehrani, psihični obremenitvi, težji bolezni ali zdravljenju s citostatiki ali ob prekomernem izpostavljanju sončnim žarkom) pa lahko pride do reaktivacije okužbe. To posebej velja za povzročitelje herpesa, med katerimi je kar osem različnih vrst virusa.
Z virusom herpes simpleksa se po navadi prvič okužimo že v otroštvu, čeprav v večini primerov okužbe ostanejo brez jasno vidnih znakov na koži in sluznicah. Otrok se okuži od drugega otroka v vrtcu, od bratca ali sestrice ali odrasle osebe s herpetičnim izpuščajem.
Lahko pa se ob prvi okužbi na otrokovi ustni sluznici pojavijo zelo boleče drobne ranice, pokrite z rumenkastimi oblogami. Otrok lahko dobi povišano temperaturo, začne odklanjati hrano in se slini. Značilen je tudi neprijeten zadah iz ust. Včasih so opisane težave poimenovali »slinavka«.
Pri odraslih ljudeh se ob prvi okužbi ali ob reaktivaciji virusa ob padcu telesne odpornosti pojavi na ustnicah, bradi, licih ali drugje po telesu tipičen izpuščaj v obliki policikličnih vodenih mehurčkov na pordeli koži. Mehurčki v nekaj dneh spontano počijo in se posušijo v kraste, ki odpadejo v približno v 1 do 2 tednih, ne da bi nastala brazgotina. Značilno je, da se mehurčki vedno pojavijo na istem mestu. Nekaj dni prej pogosto začutimo zbadanje, pekoč občutek ipd. Odrasli ljudje največkrat nimajo povišane telesne temperature, lahko se le nekoliko slabše počutijo. Če mehurčke spraskamo ali nasilno odstranjujemo kraste, lahko pride do pridružene bakterijske okužbe in nastanka brazgotin, zato herpetičnih mehurčkov ne smemo praskati.
Herpetični izpuščaj zdravimo s protivirusnim zdravilom aciklovirjem v kremi ali gelu, ki je na voljo v lekarnah tudi brez recepta. Na žalost pa zdravilo učinkuje le pri blagih oblikah izpuščaja in v primeru, da smo ga uporabili pravočasno. Treba ga je namreč začeti nanašati čim prej, torej ob prvih znakih zbadanja ali ob pojavu prvih mehurčkov. Prve dni nanašamo kremo s protivirusnim zdravilom na vsake 2 do 4 ure, nato na 6 do 8 ur vse do ozdravitve izpuščaja.
Na mehurčke in razjede za hitrejše celjenje nanašamo tudi obkladke s fiziološko raztopino. Če je izpuščaj večji, ga je treba zdraviti vsaj teden dni s protivirusnimi zdravili aciklovirjem ali valaciklovirjem v tabletah ali infuzijah. Ob morebitni pridruženi bakterijski okužbi bo zdravnik predpisal antibiotične kreme ali sistemske antibiotike v tabletah. Vse druge učinkovine, ki so v prosti prodaji, se za zdaj v praksi niso pokazale učinkovite. Če se bolniku več kot šestkrat ponovi herpetični izpuščaj v enem letu, ga zdravimo preventivno z 1 tableto aciklovirja na dan približno eno leto. Potem zdravljenje prekinemo in opazujemo morebitne ponovitve. Včasih je preventivno zdravljenje nujno več let, cepivo pa zdaj še ni na voljo.
Herpes zoster ali pasovec
Povzročitelj herpes zostra ali pasovca je virus varičela-zoster, ki sodi v skupino herpes virusov. Ob primarni okužbi v otroštvu povzroči norice, ki največkrat izzvenijo brez zapletov. Okužimo se lahko prek kapljic v zraku ali z direktnim stikom s svežim mehurčkom. Če se prvič okužijo odrasli, se lahko bolezen razvija v hujši obliki. Po okužbi in ozdravitvi noric ostane virus v mirujočem (latentnem) stanju v živčnih ganglijih možganskih in hrbtenjačnih živcev vse do morebitnega padca odpornosti v kasnejših letih življenja.
Za pasovcem po navadi obolevajo starejši ljudje, najpogosteje med 50. in 70. letom starosti, četrtina obolelih pa je mlajša od 40 let. Pasovec je sicer pogostejši pri imunsko oslabelih ljudeh, ki se zdravijo zaradi malignega obolenja ali druge hujše bolezni, a se pogosto pojavi tudi pri povsem zdravih ljudeh. Predvidevamo, da pasovca preboli več kot polovica ljudi do starosti 85 let. Nastanek pasovca pri zdravih ljudeh lahko sproži lokalna poškodba, stres ali sončna opeklina. Pretirano izpostavljanje UV žarkom zmanjša splošno telesno odpornost in lokalno odpornost kože, tako da je pojav pasovca pogostejši poleti, enako kot herpetični izpuščaj na koži in sluznicah.
Ob padcu telesne odpornosti se pri večini bolnikov s pasovcem najprej pojavi neprijetna zbadajoča ali pekoča bolečina v predelu prizadetega živca v koži. Bolečina je lahko stalna ali občasna. Najpogosteje so prizadeti senzorični živci trupa, lahko pa tudi živci okončin in obraza. Ob pojavu bolečine so oboleli lahko utrujeni, imajo glavobol in nekoliko povišano telesno temperaturo. Približno 2 do 3 dni po nastanku bolečine se na prizadetem predelu kože pojavi rdečina in značilen mehurčkast izpuščaj s policikličnim robom. Mehurčki so najprej napolnjeni z bistro tekočino, kasneje pa postanejo gnojni. Ko mehurčki počijo, se pojavijo drobne ranice in kraste. Izpuščaj je vedno enostranski in ne sega čez sredinsko linijo telesa. Kožni izpuščaj se po navadi zaceli v 2 do 4 tednih. Bolniki so kužni ves čas, ko je izpuščaj svež. Tistim, ki noric še niso preboleli, se lahko norice pojavijo po stiku s pasovcem. Posebna previdnost je potrebna, če se izpuščaj pojavi na obrazu, saj ima več kot polovica bolnikov prizadeto tudi oko. Zato je nujen pregled pri oftalmologu. Če izpuščaj praskamo, lahko pride do pridružene bakterijske okužbe.
Včasih se bolečina vzdolž prizadetega živca v koži zelo zavleče in traja celo več tednov ali mesecev po ozdravitvi izpuščaja. Ta zaplet imenujemo postherpetična nevralgija. Bolečina je zbadajoča, pekoča, stalna ali občasna. Bolečino lahko sproži že minimalen dotik kože z oblačilom ali posteljnino. Lahko gre tudi za nevzdržen srbež, ki ne reagira na antihistaminike. Včasih je bolečina tako huda in tako odporna na zdravljenje,da pri bolniku povzroči depresivnost ali tesnobnost. Z zdravljenjem pasovca želimo zmanjšati obseg in trajanje izpuščaja in preprečiti zaplete. Že več let za zdravljenje pasovca uspešno uporabljamo protivirusna zdravila v tabletah in infuzijah (napr. aciklovir, brivudin). Brivudina bolnik ne sme jemati skupaj z nekaterimi citostatiki, zato je potreben skrben pogovor z zdravnikom. Na izpuščaj nanašamo antibiotične kreme in obkladke s fiziološko raztopino.
Zdravljenje pasovca in preprečevanje komplikacij, predvsem najpogostejše in zelo moteče t.i. postherpetične nevralgije je uspešno le, če je pravočasno. Da bi bilo zdravljenje resnično učinkovito, priporočamo, da se začne v prvih 72. urah po pojavu izpuščaja. Pri hujših bolečinah lahko uporabimo protibolečinske obliže in tablete (analgetiki). Protibolečinske obliže lahko uporabljamo le na neprizadeti koži in največ 12 ur na dan. Postherpetično bolečino lahko zmanjšamo tudi z različnimi fizikalnimi postopki, denimo s transkutano živčno blokado (TNB) in transkutano električno stimulacijo (TENS).
Od leta 2006 je v Sloveniji odobreno cepivo za preprečevanje pasovca in postherpetične nevralgije pri osebah, starejših od 60 let, ki niso imunsko oslabljene. Žal pa v praksi pri nas proti pasovcu še ne cepimo.
