Junaški upor prebivalcev Varšave
Varšavska vstaja, kot so poimenovali herojski upor prebivalcev Varšave med 2. svetovno vojno, je postala simbol vseljudskega upora. Vstaja se je začela 1. avgusta 1944, končala pa 2. oktobra 1944. V bojih je padlo več kot 10.000 upornikov in skoraj prav toliko Nemcev. Žrtve med civilnim prebivalstvom pa ocenjujejo na 200.000.
Eno največjih evropskih mest je bilo dva meseca prizorišče najbolj ogorčenega boja, ki ga je katerakoli podtalna armada bojevala med drugo svetovno vojno
Poveljnik SS enot Heinz Reinefarth je vodil operacije na nemški strani, od njega pa so v Berlinu s zahtevali, da v 48 urah zatre vstajo. Kasneje je povedal: »Ko sem prispel v Varšavo, sem takoj ugotovil, da povelje ni izvedljivo. To ni bil samo nemir tu in tam, pač pa je vstala vsa Varšava, vse prebivalstvo se je bilo pripravljeno odločno bojevati.«
Nekateri so se spopadli z golimi rokami
V zadnjih julijskih dneh leta 1944 so se nemške sile zaradi pritiska ruskih enot z vzhoda pomikale proti Varšavi. Vse je že kazalo, da bodo enote kmalu zapustile mesto, a se je nemško poveljstvo odločilo braniti Varšavo.
Medtem je 3. ruski tankovski korpus napadal nemške položaje pri Wolominu in se ustavil le petnajst kilometrov od Varšave. Vrhovni poveljnik domovinske armade general Komorowski je zato menil, da je napočil čas za napad na Nemce. Računal je namreč na rusko pomoč, ki pa je ni bilo vse do 14. septembra 1944, ko so ruski piloti noč za nočjo odmetavali nad Varšavo orožje, strelivo in živila. Rusi bi lahko že prej odločilno posredovali, saj so bili v primerjavi z Nemci v Varšavi v absolutni premoči tako v orožju kot v vojakih.
Po začetni zmedi so se 1. avgusta 1944 začeli siloviti poulični boji. Ko je izbruhnila vstaja, je bilo v Varšavi skupaj 13.000 nemških vojakov, ki so bili dobro oboroženi. Poljskih upornikov je bilo sicer dvakrat več, kakih 25 tisoč, a le desetina jih je bila za silo oborožena. Spopadli so se, opremljeni z železnimi drogovi, lesenimi gorjačami, kamni, zažigalnimi steklenicami, nekateri pa kar z golimi rokami.
V nekaterih predelih mestnega središča so uporniki v 48 urah pregazili šibkejša nemška oporišča. Zavzeli so oskrbovalno skladišče in se oskrbeli z esesovskimi maskirnimi oblačili, v katerih so se potem bojevali. Uporniki so bili prepoznavni predvsem po belo-rdečem traku, torej po poljskih narodnih barvah.
Zjutraj 2. avgusta so uporniki zavzeli termoelektrarno. To je bil eden najpomembnejših uspehov, saj je elektrarna oskrbovala z elektriko civilno prebivalstvo in vse obrate za izdelavo orožja. Istega dne so zavzeli tudi nebotičnik in poslopje glavne pošte.
Za fronto so organizirali bolnišnice, prevezovališča, kuhinje, vojaška okrevališča, gledališča, kino, tiskarne in pošto, kjer so tiskali celo znamke. Med vstajo so izdajali skoraj štirideset različnih časopisov in revij, tudi trgovine so bile odprte.
Himmler je ukazal postreliti vso prebivalstvo
Na dogajanje v Varšavi se je odzval tudi Himmler in ukazal postreliti vse prebivalstvo, mesto pa zravnati s tlemi.
Zgodaj zjutraj 5. avgusta se je začel nemški protinapad. Nemci so ukazali prebivalcem osvojenih predelov četrti Wola, naj izpraznijo hiše. Na ulicah se je zbralo na tisoče ljudi. Ko so Nemci požgali hiše, so prebivalce nagnali na vrtove in dvorišča. Tu so vse, žene in može, otroke, stare in mlade postavili ob zid in jih pokosili s strojnicami, trupla pa zložili v skladovnice, jih polili z bencinom in zažgali. Zaradi tega grozodejstva so se Poljaki še bolj odločno bojevali, vse bolj pa jim zmanjkovalo orožja in streliva. Nemci so v bojih začeli uporabljati najnovejše orožje, med drugim najnovejši model tanka IV, 45 ton težki tank »panter« in raketne izstrelke, napolnjene z razstrelivom in z gorljivim oljem.
Pri vstajnikih so bile najbolj pogosto uporabljeno orožje zažigalne steklenice, ki so jih z velikim uspehom uporabljali proti nemškim oklepnim vozilom. V boju pa so jim služile tudi strojnice, brzostrelke, predvsem pa protitankovske granate »piatke«, ki so jih zahodni zavezniki upornikom metali z letal.
Po treh tednih krvavih bojev je domovinska armada, kot so se imenovali uporniki, dosegla dva največja uspeha. Uničila je poslopje varšavske telefonske centrale s posadko vred v ulici Zielni in čez nekaj dni poslopje nekdanjega notranjega ministrstva ter sosednjo cerkev sv. Križa, odkoder je 160 dobro oboroženih nemških vojakov nadzorovalo okoliške četrti.
11. avgusta 1944 se je začel veliki nemški napad na varšavsko Staro mesto. Nemci so uporabili vso razpoložljivo oborožitev, da bi uničili upornike, a so se Poljaki izkazali kot posebno spretni taktiki. Nemške enote, ki so napredovale po obeh straneh ulice, so pustili čisto blizu, potem pa so začeli streljati uporniški ostrostrelci, ki so se jih Nemci najbolj bali.
Bojevali so se v nečloveških razmerah
Zadnje dni obrambe Starega mesta so se morali uporniki bojevati v nečloveških razmerah. Bolnišnice so bile prenapolnjene, primanjkovalo je obvez in živil. Kljub temu so se, kot se je spominjal polkovnik Karol Ziemski – Washnowski, bojevali do zadnjega diha. Varšavska vstaja je trajala 63 dni predvsem zaradi trdovratnega odpora in obrambe v Starem mestu. »Ponosen sem, da sem pod svojim poveljstvom imel tako odlične odrede, da so se možje in žene, skavti in otroci tako ognjevito bojevali za svobodo svojega glavnega mesta in svoje dežele,« je kasneje zapisal.
Komorowski je že pomislil na vdajo, ko so nenadoma na drugi strani Visle začeli grmeti ruski topovi. Sto deset »letečih trdnjav« je nato vzletelo v južni Angliji in pri belem dnevu odvrglo tovor nad Varšavo. Ker pa so letala letela previsoko, je samo 10 odstotkov odvržene opreme prišlo v roke upornikov.
24. septembra so Nemci napadli mestno četrt Mokotov. Poljske izgube so bile tako velike, da so morali uporniki zapustiti četrt, 30. septembra 1944 pa je kapitulirala tudi mestna četrt Žaliborz. Ko je nemškim silam naposled uspelo zadušiti vstajo, je bilo v mestu 45.000 civilistov in prav toliko mrtvih.
Vrhovno poveljstvo domovinske armade je spoznalo, da je položaj brezupen. Zato se je začelo z Nemci pogajati o vdaji. V nekem podeželskem dvorcu v Ozarowi, kakih dvajset kilometrov zahodno od Varšave, je bila 2. oktobra 1944 podpisana častna kapitulacija poveljstva upornikov in nemških oboroženih sil.
Vse prebivalstvo je moralo zapustiti mesto. Uporniki so odšli v urejenih vrstah, Nemci so jih razorožili šele zunaj Varšave.
