Niso vsi odpadki enaki
Ste vedeli, da v Sloveniji na leto zberemo 800.000 ton odpadkov? Pravilno ločevanje odpadkov ni le dokaz ekološke osveščenosti, ampak je tudi stroškovno pomembno početje, saj nas bo slej ko prej doletela kazen za napačno odlaganje. Zlasti je dobro vedeti, kaj sodi med biološke odpadke.
To je potrdila tudi mag. Mojca Letnik, direktorica družbe Saubermacher Slovenija: »Okoljska zakonodaja pri nas in v Evropi je izredno obsežna, njene spremembe in dopolnitve se dogajajo tako rekoč vsak dan. Kar zadeva gospodinjstva, bo v prihodnje zagotovo veliko več pozornosti namenjene doslednemu ločevanju odpadkov. Zahteve pri nadaljnjem ravnanju z odpadki so namreč vse višje, s tem pa so povezani tudi višji stroški. Te stroške pa lahko znižujemo sami, in to z disciplino in doslednostjo pri njihovem ločevanju.«
Zakaj ločevati biološko?
Ljubljansko podjetje Snaga svoja gospodinjstva redno obvešča, zakaj je pomembno ločevati še posebej biološke odpadke. Predstavljajo namreč približno petdeset odstotkov vseh gospodinjskih odpadkov. Če jih zbiramo ločeno, bomo zmanjšali količino odpadkov na odlagališču in s tem podaljšali njegovo življenjsko dobo, manj pa bo tudi toplogrednih plinov. Zbrane biološke odpadke bomo predelali v kompost in ga vrnili v naravni snovni krog. Tako bomo preprečili onesnaževanje narave in hkrati preprečili škodljiv vpliv okolja na človeka. Kot je povedala Tanja Gomišček iz direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor, sta ločevanje in predelava biološko razgradljivih odpadkov izjemno pomembni. Če jih odložimo na deponiji, namreč pri tem nastaja deponijski plin, ki je sestavljen iz 60 odstotkov metana in 40 odstotkov ogljikovega dioksida. Predvsem metan pa pomeni veliko obremenitev za okolje. Kot je pojasnila sogovornica iz družbe Saubermacher, pa pri ločevanju še vedno delamo napake. V toplejših dnevih je veliko piknikov in pogosto se dogaja, da se plastični krožniki znajdejo sicer v kontejnerju za plastiko, a skupaj s kruhom, mesom in z drugimi ostanki hrane. Ali pa se med smetmi znajdejo karton in injekcijska igra, ki predstavlja veliko nevarnost za zaposlene v sortirnici. Zato ločujmo odgovorno in s premislekom.
Odložite pravilno!
V rjave zabojnike odlagamo kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad. Denimo zelenjavne in sadne odpadke vseh vrst, jajčne lupine, kavno usedlino in filtrirne vrečke, pokvarjene živilske izdelke, kuhane ostanke hrane in gnilo sadje, papirnate robčke, brisače in papirnate vrečke, odpadno vejevje, travo in listje, staro zemljo lončnic, pa rože in plevel, steljo malih rastlinojedih živali in lesni pepel.
Česa NE SMEMO odlagati v rjave zabojnike? Predvsem ne cigaretnih ogorkov, kosti, plenic in higienskih vložkov (odlagamo jih med druge odpadke), mačjih iztrebkov in fekalij, usnja, gume, tekstila in plute, živalskih kadavrov, zdravil, kemikalij, maščob ali odpadnega kuhinjskega olja, kar vse sodi med nevarne odpadke. Biološke odpadke zbirajmo v papirnatih, razgradljivih polietilenskih ali pa biorazgradljivih vrečkah iz koruznega škroba. Te vrečke namreč pod vplivom toplote in svetlobe povsem razpadejo, zato lahko odpadke odvržemo v rjavi zabojnik skupaj z vrečko. Listje, plevel in druge vrtne odpadke odložimo neposredno v rjavi zabojnik.
Resnični ambasadorji pravilnega ločevanja odpadkov so zagotovo otroci, ugotavljajo sogovornice, starejši pa morda potrebujejo nekoliko spodbude, saj je bržčas težko spremeniti navade, ki smo si jih nabirali minulih petdeset let.
