-
Zaradi poseljenosti, podnebnih sprememb in pozidav je po svetu vse manj obdelovalne zemlje. Ozavestiti misel, da je zemlja omejen vir prehrane, je eden izmed ciljev, ki so se ga lotili znotraj globalnega gibanja Conscious Planet – Rešimo prst.
Da bi sto dni po vsem svetu govorili o rodovitni prsti in njeni ogroženosti, so pripravili poseben projekt. Jaggi Vasudev, bolj znan kot Sadhguru, eden najvplivnejših sodobnih duhovnih učiteljev, mistikov in vizionarjev, se je z motorjem podal na pot od Anglije do Indije. Prepotoval je 25 držav, konec marca se je ustavil tudi v Sloveniji, in naredil 30.000 kilometrov z namenom ozaveščanja o pomenu propadajoče prsti. Ob koncu projekta naj bi v sodelovanju z znanstveniki in strokovnjaki za oblikovanje predpisov z vsega sveta pripravili konkretna nacionalna priporočila za ublažitev in zaustavitev izumiranja prsti.
Lokalne akcijske skupine v skrbi za starejše
Pred kratkim so na različnih področjih življenja in v različnih občinah začele delovati tako imenovane lokalne akcijske skupine. Njihov namen je hitro in učinkovito povezati organizacije, zavode, podjetja, posameznike, pripeljati uporabne programe in informacije v lokalno skupnost in čim bolje uresničiti cilje posameznih programov. Lahko rečemo, da gre v veliki meri tudi za mrežo prostovoljstva s ciljem skupnega dobra. Kako so in kako še bodo tako imenovane akcije LAS pomagale starejšim osebam?
V lokalne akcijske skupine v skrbi za starejše, skupine LAS, se združujejo šole, podjetja, društva, zavodi, verske skupnosti, kulturniki, društva upokojencev, državne službe. Skupaj izvajajo projekte, ki bi v nekem okolju izboljšali kakovost življenja starejših in njihovih svojcev in jim omogočili, da čim dlje ostanejo v domačem okolju. Vsaka občina se tega loteva po svoje, ponekod se občine tudi povezujejo. Projekte delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj.
Osebna asistenca ali dolgotrajna oskrba?
V kratkem časovnem razmiku sta bila sprejeta dva zakona, ki sta sicer različna, pa vendar se med seboj povezujeta prav na točki v skrbi za starejše. Zakon o osebni asistenci, ki je konec oktobra ponovno doživel zakonske spremembe, govori o enakovrednem in samostojnejšem življenju oseb z določeno obliko hendikepa. Zakon o dolgotrajni oskrbi, za katerega pravijo, da ni najboljši, pa naj bi sistemsko uredil oskrbo starejših. Kje se zakona stikata in na kaj morajo biti pozorni starejši?
Področje osebne asistence je zadnji dve leti sistemsko urejeno, kar je res velik korak k enakovrednemu in samostojnejšemu življenju gibalno oviranih oseb. Stopenj in oblik invalidnosti je seveda veliko, a splošen podatek o številu invalidnih oseb v Sloveniji se vrti okoli 165 tisoč. Nekaterih njihova invalidnost ne omejuje drastično, spet drugi so povsem odvisni od pomoči. Zato so eni vključeni v redne službe, drugi v dnevno varstvene centre ali pa so prepuščeni negi med štirimi stenami. Osebna asistenca pomembno vnaša svežino v njihova življenja ne samo pri osebni negi, ampak tudi pri socialnem vključevanju, pridobivanju različnih izkušenj. Za konkretne odgovore smo prosili Mirjano Borenović iz Društva Svelipa, ki izjemno dobro pozna zakone s področja invalidnega in socialnega varstva oziroma se že leta trudi, da bi se slišal glas ljudi, prezrtih dolga desetletja.
Tetovaža pri 71 letih? Zakaj pa ne?
Tetoviranje je stvar osebne odločitve, tudi če gre za skupni namen. A če je bilo to v nekem obdobju znak protesta, pripadnosti, mladostne zagnanosti, je danes postalo nekaj zelo običajnega, saj se za tetovaže ne odločajo le mladi ljudje ...
Tetoviranje je v Sloveniji postalo modno zadnjih nekaj let, prej je bila domena mlajših moških. Bralci se zagotovo spomnite, kako je med služenjem vojaškega roka v Jugoslaviji pri vojakih prevladoval trend vtetoviranih simbolov takratne države, najpogosteje kratice JNA. Če je tetovaža takrat odražala ideološko in identitetno pripadnost jugoslovanski vojski, pa so si jo po razpadu Jugoslavije številni odstranili ali prekrili. Tisti, ki jih še imate, ste verjetno opazili, da so se tetovaže raztegnile ali skrčile, izgubile barvo … Zagotovo se po kakovosti izvedbe in barve (praviloma) ne morejo kosati z današnjimi.
-
Težko oprijemljiva in še pred desetimi leti po krivici označena kot namišljena bolezen. Pa vendar otežuje življenje nekaterim posameznikom. Fibromialgija oziroma kronična utrujenost. Je nadležna bolezen, ki jo spremljajo nepojasnjene bolečine, pogosta utrujenost in nespečnost. Zdravljenje? Z različnimi pristopi, pri katerih naj bi sodelovali tako revmatolog, ortoped, nevrolog, in če je treba, tudi psiholog.
Lahko rečemo, da je bolezen svojo definicijo dobila v letu 2004, ko so v medicini resno pristopili k težavi. Sindrom fibromialgije (FM) je obolenje, ki je simptomatsko (verjetno pa tudi vzročno) zelo podobno bolezni SKU (sindromu kronične utrujenosti), zato ju celo strokovnjaki včasih težko razlikujejo. Lahko pa se pri bolniku pojavljata obe obolenji hkrati. Natančneje je fibromialgija opredeljena kot kronični mišično-skeletni sindrom, za katerega so značilni prisotnost nepojasnjene, široko razširjene bolečine ali zbadanja (ki se pogosto začne pojavljati najprej v ramenih ali vratu, kasneje pa postane bolj splošna), nenehna utrujenost, splošna jutranja otrdelost, spanec, po katerem nismo spočiti, in številne boleče točke v mišicah. Pacienti po navadi rečejo, da »jih vse boli« in težko določijo boleče mesto.
-
Težko oprijemljiva in še pred desetimi leti po krivici označena kot namišljena bolezen. Pa vendar otežuje življenje nekaterim posameznikom. Fibromialgija oziroma kronična utrujenost je nadležna bolezen, ki jo spremljajo nepojasnjene bolečine, pogosta utrujenost in nespečnost. Zdravljenje? Z različnimi pristopi, pri katerih naj bi sodelovali revmatolog, ortoped, nevrolog, in če je treba, tudi psiholog.
Lahko rečemo, da je bolezen svojo definicijo dobila v letu 2004, ko so v medicini resno pristopili k težavi. Sindrom fibromialgije (FM) je obolenje, ki je simptomatsko (verjetno pa tudi vzročno) zelo podobno bolezni SKU (sindromu kronične utrujenosti), zato ju celo strokovnjaki včasih težko razlikujejo. Lahko pa se pri bolniku pojavljata obe obolenji hkrati. Natančneje je fibromialgija opredeljena kot kronični mišično-skeletni sindrom, za katerega so značilni prisotnost nepojasnjene, široko razprostranjene bolečine ali zbadanja (ki se pogosto začne pojavljati najprej v vratu ali ramenih, kasneje pa postane bolj splošna), nenehna utrujenost, splošna jutranja otrdelost, spanec, od katerega se ne spočijemo, in številne boleče točke v mišicah. Pacienti po navadi rečejo, da jih vse boli, in težko omejijo boleče mesto.
Pri gibanju so samo plusi, minusov ni
V času širjenja koronavirusa smo se držali ukrepov in rahlo pozabili na izjemen pomen vsakodnevne telesne dejavnosti. Različne omejitve so seveda vplivale na počasnejši življenjski slog, a skrajni čas je, da svoje telo spravimo nazaj v gibanje. Kako se tega lotiti, kako prav začeti, da hrbtenica ne bo trpela, da kolena ne bodo doživela prevelikega šoka?
Ne glede na to, koliko let štejete, nikoli ni prepozno, da se odločite za gibanje in ostanete zdravi. Biti fit in ustrezno telesno dejaven pomembno zmanjšuje tveganje za virusno okužbo, zmanjšuje tesnobo, ki jo lahko povzroči samoizolacija. Poleg tega telesna dejavnost zmanjšuje še vrsto drugih zdravstvenih tveganj, zato je ključna za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja. Strokovnjaki odraslim priporočajo, naj bodo zmerno telesno dejavni vsaj 150 minut na teden. Pri starejših pa je pomembno tudi, na kakšen način so aktivni.
-
V družbi se o spolnosti pri starejših od 70 in pri gibalno oviranih v času, ko nas golota pozdravlja z oglasov, ko seks prodaja izdelke in ko je v neprimerni obliki žal na voljo celo mlajši populaciji, raje ne bi pogovarjali. Tema se večini zdi neprimerna in pri marsikaterih povzroči nelagodje, kar pa še ne pomeni, da je v resničnem življenju ni.
Ko presežemo 50. leto in korakamo proti upokojitvi, hitimo doživljati še zadnje sladkosti tega sveta. Kajti ko bomo, vsaj tako si to predstavljamo, upokojeni, bomo skrbeli le še za vrt ali vnuke. No, in potem smo kar naenkrat tam, če nam seveda zdravje služi, majčkeno manj okretni in miselno umirjeni, a še vedno z željo po telesni bližini. Dejstvo je, da spolnost ni rezervirana samo za mlade – in ne sme biti. Zakaj bi kar naenkrat nehali biti spolno aktivni samo zato, ker se zdi neprimerno? Moja zdaj že pokojna znanka mi je dala koristen nasvet: kolo vozite, kolikor dolgo ga lahko, in ne naslonite ga na ograjo samo zato, ker ga tudi sosed nima več.
-
Ime Mirjam Grilc je dobro znano med ljubitelji zdravilnih čajev. Ta zeliščarica s Šenturške Gore namreč že vrsto let zalaga naše tržnice in trgovinice z zdravo hrano z nabranimi čaji, ki lajšajo to ali ono težavo. Na posestvu najdete do 60 različnih zeliščnih vrst, iz katerih Mirjam potem dela tudi kreme in zdravilne izvlečke. Pozimi najde čas za pisanje knjig in zeliščnih koledarjev.
Od pomladi, ko začnete urejati okolico, in do poletja, ko se nastavljate toplim sončnim žarkom, Mirjam teka po pobočjih Krvavca in nabira liste, cvetove, korenine. Da bi potem te zdravilne zeli sušila, jih predelala in ustekleničila za vaše zdravje. Daleč stran od glavnih cest, po brezpotju planinskih travnikov. Mirjam je otroštvo sicer preživljala v prestolnici, vendar v Rožni dolini, zato je bila pravzaprav ves čas v stiku z naravo. Za zdravilne rože se zanima že od prvih let življenja.
'Moje pesmi, moje sanje' v živo
Film Moje pesmi, moje sanje, ki so ga posneli pred 51 leti po resnični zgodbi družine von Trapp, v Salzburg vsako leto privabi na stotine oboževalcev z vseh celin. Avstrijci znajo to zgodbo uspešno tržiti še danes.
Kdo spada med navdušence filma in zgodbe von Trappovih, je videti že od daleč. Po mestu se s posebnim avtobusom vozijo po krajih, ki so kakor koli povezani z zgodbo. Zanimivo je videti Japonce, Korejce in Američane, kako navdušeno pojejo pesmi iz filma, ki so si ga ogledali že neštetokrat in ga znajo že na pamet. Žal von Trappovi od filma niso imeli veliko koristi, poleg tega so bili nekoliko zadržani, saj so bili nekateri dogodki in informacije spremenjeni. Tako to pač počne Hollywood.